Jedro

Z izjemo zakonsko dovoljene omejitve na podlagi pravil o skupnem zastopanju, ki učinkuje tudi v razmerju do tretjih, notranje omejitve, kakršna je tudi v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke, v razmerju do tretjih nima pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje (soglasje) zastopnika veljavna (pravno učinkovita) in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje.

Poroštvena pogodba razmerja med porokom in glavnim dolžnikom ne ureja. Razmerje iz poroštvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom.

Upnikova izjava, da želi odpustiti dolg, mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tretji toženec mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini

2.550,70 EUR , z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v delu, pomembnem za odločitev o reviziji, zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca za plačilo 646.292,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2008 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tretjega toženca.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je drugi toženki in tretjemu tožencu naložilo solidarno plačilo zneska 646.292,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2008 dalje do plačila. Posledično je odločilo, da sta druga toženka in tretji toženec solidarno dolžna tožeči stranki plačati stroške celotnega postopka.

3. Tretji toženec z revizijo uveljavlja „bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava“ (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe in potrditvijo prvostopenjske sodbe, oziroma podredno razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču. 4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad drugo toženko(1) ni vplivala na izdajo revizijske odločbe, saj so bila pred tem opravljena vsa predpisana procesna dejanja v revizijskem postopku.

Relevantno dejansko stanje

6. Tožeča stranka(kot kreditodajalka) in prva toženka (kot kreditojemalka) sta dne 21. 12. 2006 sklenili kreditno pogodbo 633/06-410 (v nadaljevanju Kreditna pogodba), na podlagi katere se je tožeča stranka zavezala izplačati znesek 625.000,00 EUR, prva toženka pa se je zavezala navedeni znesek skupaj s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi vrniti do 21. 12. 2007. Druga toženka in tretji toženec sta se zavezala kot solidarna poroka.

7. Za prvo toženko je Kreditno pogodbo podpisal A. A., ki je bil v času podpisa Kreditne pogodbe njen zakoniti zastopnik. V sodnem registru je bila vpisana omejitev, in sicer da mora direktor za najemanje kreditov nad 300.000 DEM tolarske protivrednosti predhodno pridobiti soglasje skupščine.

8. Tožeča stranka je svojo obveznost po Pogodbi izpolnila, toženci pa ne.

Razlogi za zavrnitev revizije

9. Revizijske navedbe v zvezi z (ne)upoštevanjem tožničinih trditev in dokazov glede soglasja skupščine prve toženke za sklenitev Kreditne pogodbe iz pripravljalne vloge z dne 22. 1. 2010 ter v tej posledici očitanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopa za odločitev v tem sporu niso bistvenega pomena.

10. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 32. členu določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

11. Iz 7. točke te obrazložitve izhaja, da je bila v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke pri najemanju kreditov nad 300.000,00 DEM. Z izjemo zakonsko dovoljene omejitve na podlagi pravil o skupnem zastopanju (peti odstavek 515. člena ZGD-1), ki učinkuje tudi v razmerju do tretjih, notranje omejitve, kakršna je tudi v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke, v razmerju do tretjih nima pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje (soglasje) zastopnika veljavna (pravno učinkovita) in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje.

12. Navedeno pomeni, da omejitev zastopanja direktorja prve toženke pri najemanju kreditov nad 300.000 DEM v razmerju do tretjih, torej tudi do tožnice, ni imela pravnih učinkov. Kreditna pogodba je torej veljavno sklenjena.

13. Revizijske navedbe, ki zadevajo pooblaščenost za sklenitev kreditne pogodbe na strani tožeče stranke, niso utemeljene . Tako v primeru prekoračitve pooblastila, kot v primeru neupravičenega zastopanja pogodba zastopanega zavezuje, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 72. člena OZ in prvi odstavek 73. člena OZ). Izven vsakega dvoma je, da je tožeča stranka Kreditno pogodbo, z njo pa tudi poroštveno pogodbo, odobrila, saj v tem postopku toži na izpolnitev obveznosti po teh pogodbah.

14. Revident nadalje trdi, da je poroštvena pogodba nična, saj sta bila pri sklepanju le-te tako kavza pogodbe kot tudi nagib direktorja tretjega toženca nedopustna.

15. Poroštvena pogodba razmerja med porokom in glavnim dolžnikom ne ureja. Razmerje iz poroštvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom.(2)

16. Pravilno je razlogovanje sodišča druge stopnje, da je kavza poroštvenega razmerja varnost, ki naj jo prejme upnik, da bo poplačan. In kot taka je kavza tudi dopustna. Navadno se sicer resnični vzrok, zaradi katerega je poroštvo nastalo, res nanaša na razmerje med dolžnikom in porokom, vendar pa kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve in obrazložitve izpodbijane sodbe, ta vzrok ne sodi v poroštveno razmerje. Zato se tretji toženec na razmerje med dolžnikom in porokom oziroma njegovim direktorjem kot kavzo poroštva ne more sklicevati.

17. Tudi če bi držalo, kar trdi revident, namreč, da je s sklenitvijo poroštvene pogodbe direktor tretjega toženca prekršil določila družbene pogodbe, notranje omejitve v razmerju do tretjih nimajo pravnega učinka (11. točka te obrazložitve), zato poroštvena pogodba iz tega razloga ni nična. Ostale okoliščine, na katere se sklicuje revident, da je direktor tretjega toženca zlorabil položaj z namenom, da bi izjemno visoka sredstva prejele z njim povezane družbe, zadevajo (šele) izpolnitveno fazo pogodbenega (kreditnega) razmerja, ne pa tudi pogodbene ureditve poroštva. S samo sklenitvijo poroštvene pogodbe namreč do zatrjevane zlorabe položaja in okoriščenja direktorja ter z njim povezanih oseb ni prišlo. Do njihovega okoriščenja je lahko prišlo šele z realizacijo nakazil na podlagi pisnih soglasij za črpanje kredita po Kreditni pogodbi, ki jih je v svojo korist in korist z njim povezanih oseb dal Dušan Grabnar, direktor tretjega toženca in prokurist drugega toženca.

18. Določilo v Kreditni pogodbi, da se bo del kredita črpal sukcesivno, na osnovi vnaprejšnje napovedi in predhodne pisne potrditve vsakega posameznega črpanja s strani B. B. (1. člen Kreditne pogodbe), pomeni okrepitev vloge porokov, kar glede na naravo poroštvene obveze ni nič nenavadnega. Zato zlorabo položaja (lahko) pomeni šele pisno soglasje za črpanje kredita v korist B. B. ter z njim povezanih oseb.

19. V kolikor je bil tretji toženec zaradi dejanj direktorja, na katera se sklicuje skozi celoten postopek, oškodovan, bi to lahko kvečjemu pomenilo direktorjevo odškodninsko odgovornost, ne pa tudi ničnosti poroštvene pogodbe.

20. Neutemeljen je tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava glede ugovora odpusta dolga.

Po prepričanju revidenta izjava tožnice z dne 19. 11. 2007 (priloga B4), da tretji toženec „nima odprtih nobenih obveznosti ali terjatev“ pri tožnici, predstavlja odpust dolga, saj je s tem tožnica tretjemu tožencu odgovorila na njegov dopis ali obstajajo kakršnekoli, ne le zapadle, obveznosti tretjega toženca do tožnice.

21. OZ v prvem odstavku 319. člena določa, da obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. Upnikova izjava, da želi odpustiti dolg, mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico. To, da bi tožnica z izjavo z dne 19. 11. 2007 želela odpustiti dolg tretjemu tožencu, iz predložene izjave ne izhaja. Iz te izhaja le, da tretji toženec pri tožnici nima odprtih obveznosti, ne pa kot to želi prikazati revident, da tožnica od njega ne bo zahtevala izpolnitve obveznosti oziroma da mu odpušča dolg. Navedenega ne spremenijo niti revidentove trditve, da je bila tožnica z dopisom (B6) med drugim pozvana tudi, naj potrdi obstoj morebitnih poroštvenih obveznosti tretjega toženca. V kolikor bi tožnica tretjemu tožencu res želela odpustiti dolg - poroštveno obveznost po Kreditni pogodbi, bi to morala jasno in nedvomno izjaviti, česar pa z izjavo z dne 19. 11. 2007 ni storila.

22. Po obrazloženem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj v reviziji uveljavljani razlogi niso podani (378. člen ZPP).

Stroški revizijskega postopka

23. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški tožeče stranke za odgovor na revizijo so v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT) odmerjeni po njenem specificiranem stroškovniku. Vrhovno sodišče je odločilo, da mora tretji toženec tožeči stranki povrniti stroške odvetnika za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 21), materialne stroške (13. člen OT) ter davek na dodano vrednost (2. člen OT), skupaj 2.550,70 EUR.

Op. št. (1): Nad drugo toženko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 1231/2012 z dne 19. 9. 2012 začet stečajni postopek.

Op. št. (2): V. Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem 4. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 1032.