Jedro

Sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, kadar izvenzakonski partner zapustnice napoveduje revizijo proti sodbi, kjer je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni zakoniti dedič po zapustnici, ker je njuna izvenzakonska skupnost prenehala pred njeno smrtjo in tudi ne gre za primere iz člena 210 in 212 ZD.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju med drugim ugotovilo zapuščino po pokojni P.C. ter da znaša vrednost zapuščine 800.000,00 SIT in za dedinjo na podlagi zakona razglasilo zapustničino hči P.K. Sodišče je tudi odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise. Med drugim je ugotovilo, da je bilo s sodbo prvostopnega sodišča v zvezi s sodbo višjega sodišča odločeno, da je izvenzakonska skupnost I.R. in pokojne P.C. prenehala pred smrtjo P.C. ter zato I.R. ni zakoniti dedič po pokojni P.C. Zato kljub napovedani reviziji niso podani pogoji za prekinitev zapuščinskega postopka, kot je predlagal I.R. Proti navedemu sklepu se je pritožil I.R. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zapuščinski postopek prekine do pravnomočne odločitve o reviziji zoper sodbo višjega sodišča ali pa naj podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sta res dve pravdi pravnomočno končani v korist P.K., vendar pa je pritožnik pred zadnjo zapuščinsko obravnavo napovedal vložitev revizije zoper sodbo višjega sodišča s sodbo prvostopnega sodišča. Odločitev v izpodbijanih sodbah, da je izvenzakonska skupnost I.R. in pokojne P.C. prenehala pred njeno smrtjo, ni pravilna. Že preje je bilo namreč med zapustnico in pritožiteljem dogovorjeno, da bo šel pritožitelj stanovat na B., ko bo vsaj delno usposobil stavbo na B. za bivanje.

Sama preselitev pritožitelja na B. ni bila odločilnega pomena za njun odnos, čeprav sta zapustničina hči in zet res prepovedala in ovirala pritožniku stike s C. Zato bi bilo prav, če bi sodišče v danem primeru prekinilo predmetni zapuščinski postopek do odločitve o reviziji zoper sodbo višjega sodišča. Na zapuščinski obravnavi namreč dedinja P.K. ni omenjala, da naj bi taka skupnost prenehala pred materino smrtjo. Tudi za prenehanje življenjske skupnosti moškega in ženske pa je pomemben čas. Tudi če bi se izvenzakonska partnerja sprla, še ne pomeni, da sta tudi pretrgala dotedanji odnos. V danem primeru pa ni šlo niti za prepir.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Po določilu 1. odst. 210. člena Zakona o dedovanju (Ur.l.SRS št. 15/76 in 23/78) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Navedeno zakonito določilo je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo, ko je s sklepom napotilo P.K. na pravdo proti I.R., sedanjemu pritožitelju, glede obstoja zatrjevane izvenzakonske skupnosti z zapustnico. S sodbo prvostopnega sodišča v zvezi s sodbo višjega sodišča, pa je bilo odločeno, da je izvenzakonska skupnost I.R. in pokojne P.C. - zapustnice prenehala pred smrtjo P.C. ter zato toženec I.R. ni zakoniti dedič po pokojni P.C. To je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in hkrati pravilno poudarilo v izpodbijanem sklepu, da kljub napovedani reviziji pritožitelja niso podani pogoji za prekinitev zapuščinskega postopka, kot I.R. znova neutemeljeno poudarja v pritožbi.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom člena 380 točka 2 ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).