Jedro

Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.

Izrek

Predlogoma oškodovanca kot tožilca K.S. in okrajne sodnice za prenos krajevne pristojnosti se ne ugodi.

Obrazložitev

Oškodovanec kot tožilec K.S. je pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložil obtožni predlog zoper S.E., zaradi kaznivih dejanj kršitve pravic do pritožbe po 155. členu KZ in nevestnega dela v službi po 262. členu KZ.

V vlogi z dne 21.2.2006 je oškodovanec kot tožilec predlagal prenos krajevne pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Mariboru. Pri tem se sklicuje na prvi odstavek 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, da je obdolženka tesna sodelavka Okrajnega sodišča na Ptuju in Višjega sodišča v Mariboru. Predlaga, da se za pristojno določi sodišče v Celju, Sevnici ali Trbovljah.

Okrajna sodnica Okrajnega sodišča na Ptuju M.K. je prav tako predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Mariboru. Meni, da bi dejstvo, da je obdolženka okrožna državna tožilka na Ptuju in je Okrožno državno tožilstvo na Ptuju stranka v postopkih, vodenih pri Okrajnem sodišču na Ptuju, pri oškodovancu kot tožilcu utegnilo vzbuditi dvom v nepristranost Okrajnega sodišča na Ptuju.

Predloga za prenos krajevne pristojnosti nista utemeljena.

Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Predlagatelja prenosa krajevne pristojnosti nista navedla razlogov, ki bi lahko utemeljili prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Iz podatkov v spisu, pa tudi iz predlogov, izhaja da je obdolžena S.E. okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju. To dejstvo pa ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. V nasprotju s trditvami oškodovanca kot tožilca državni tožilci niso tesni sodelavci (sodnikov) nobenega od sodišč, saj gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Kolikor odnosi med obdolženko in sodnico, ki vodi obravnavani kazenski postopek, te okvire presegajo in zato obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodničino nepristranskost, je potrebno to reševati v okviru instituta izločitve sodnice. Okoliščine, na katere se sklicujeta predlagatelja, niso takšne, da bi lahko vzbudile razumen dvom v nepristranost krajevno pristojnega sodišča in zato ne predstavljajo utemeljenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti.

Ker pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani, Vrhovno sodišče predlogoma za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.