Jedro

Izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: „ Ugovor dolžnice se zavrne.“ Dolžnica je dolžna povrniti upnici 348,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dneva po vročitvi tega sklepa dalje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o izvršbi opr. št. In 36/2007 z dne 5.9.2007 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo ( točka 1.). Pod točko 2. je naložilo upnici v plačilo 96,51 EUR izvršilnih stroškov.

Zoper naveden sklep se je pravočasno pritožila upnica in izpodbijala sklep iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku ( ZPP) v zvezi s čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožnica je pritožbenemu sodišču predlagala, da ugovor dolžnice zavrne kot neutemeljen, dolžnici pa naloži v plačilo vse doslej priglašene stroške izvršilnega postopka in pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upnica je v zadevnem postopku I. D. in ne M. D., kot je to izrecno navedla dolžnica v svojem ugovoru. Sodišče prve stopnje je za to bistveno kršilo določbe postopka kolikor je upoštevalo ugovorne navedbe dolžnice glede osebe upnika. M. D. je res umrl dne 16.8.2004, torej še pred izdajo pravnomočne sodbe. Sodba je bila izdana po smrti M. D. vendar je povsem veljavni izvršilni naslov. Izvršilno sodišče ni pooblaščeno posegati v pravnomočno sodbo, saj ne sme dvakrat soditi o isti stvari. Po navedbah pritožbe je terjatev, ko je enkrat postala pravnomočna, predmet pravnega prometa in dedovanja, zato v konkretnem primeru ni podan ugovorni razlog po 12. tč. I. odst. 55. čl. ZIZ. Z izpodbijano odločbo so bile kršene tudi upničine ustavne pravice po 14. čl. Ustave RS. Pritožba trdi, da dolžnica tudi ni izkazala, da je z izrednimi pravnimi sredstvi ali ustavno pritožbo ali kako drugače dosegla razveljavitev pravnomočne sodbe, zato jo je izvršilno sodišče dolžno upoštevati, kot povsem primeren izvršilni naslov. Upnica je priglasila tudi stroške pritožbe.

Pritožba je bila posredovana dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnica se je v svojem ugovoru sklicevala na to, da terjatev M. D. za nepremoženjsko škodo ni prešla na dedinjo I. D., ker o njej ni bilo pravnomočno odločeno še pred smrtjo M. D Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je s tem dolžnica utemeljeno navajala ugovorni razlog po 12. tč. I. odst. 55. čl. ZIZ, z utemeljitvijo, da v skladu s čl. 184 Obligacijskega Zakonika ( OZ) terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče oškodovanca samo, če je bila pred smrtjo oškodovanca priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom, kar pritožba utemeljeno izpodbija.

Ko izvršilno sodišče odloča o dovolitvi izvršbe, je na izvršilni naslov vezano (I. odst. 17. čl. ZIZ) ter ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku. Nepravilnosti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, in ostale trditve o neutemeljenosti upnikove terjatve bi tako dolžnica morala uveljavljati znotraj tega postopka, ne pa v izvršilnem postopku, saj se izvršilno sodišče ne sme spuščati v presojo vprašanja o utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnica v izvršilnem postopku. Zoper sklep o izvršbi lahko dolžnik ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva I. odst. 55. čl. ZIZ. Noben od teh razlogov pa ni tak, da bi dopuščal ponovno presojo utemeljenosti terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

Dolžnica v ugovoru neutemeljeno navaja, da sklepa o dedovanju ni prejela, saj iz vročilnice na list. št. 23 izhaja, da so ji bile poslane priloge skupaj s sklepom in predlogom za izvršbo. Sicer pa pritožbeno sodišče tudi ni prepričala, da navedene listine ni prejela, saj iz ugovora izhaja, da je dolžnica vedela za datum zapuščinske obravnave, prav tako pa je tudi navedla, da navedena terjatev v sklepu o dedovanju sploh ni omenjena. Poleg tega je upnica predložila k predlogu za izvršbo kvalificirano listino po čl. 24 ZIZ, s katero je izkazala prehod terjatve iz izvršilnega naslova nanjo kot dedinjo M. D. Upnica je namreč k predlogu za izvršbo priložila pravnomočni sklep o dedovanju iz katerega izhaja, da je upnica dedinja po pokojnem M. D., zato je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo izvršbo zoper dolžnico.

Ker dolžnica pravno upoštevnih ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, ni navedla, upnica pa je v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotovala in predlagala njegovo zavrnitev, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo ugovor dolžnice ( III. odst. 58. čl. ZIZ).

V skladu s V. odst. 38. čl. ZIZ je upnica upravičena do povrnitve vseh potrebnih stroškov vloženega odgovora na ugovor in pritožbe, saj je z njima uspela. Upnica je priglasila stroške sestave odgovora na ugovor, sodišče druge stopnje pa ji je prisodilo strošek sestave odgovora na ugovor v višini 150 tč., strošek poročila stranki v višini 20 tč., administrativne stroške v višini 2% ( 3,4 tč.), strošek sestave pritožbe v višini 400 tč., za strošek poročila stranki 50 tč., 2% materialnih stroškov v zvezi s pritožbo (9 tč.), kar skupaj predstavlja 632,4 odvetniških tč. oziroma 290,27 EUR. K temu znesku je sodišče prištelo še 20% DDV, kar skupaj znaša 348,33 EUR. Ta znesek je dolžnica dolžna plačati upnici v 8 dneh, po preteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti, ki prično teči 9. dan po vročitvi tega sklepa.

Sodišče druge stopnje pa upnici ni prisodilo stroška plačila sodnih taks, saj jih upnica v vlogama ni specificirala. Nadaljnje izvršilne stroške je sodišče druge stopnje dosodilo v skladu z veljavno Odvetniško Tarifo in vrednostjo ene odvetniške točke v višini 0,459 EUR.