Jedro

Glede na to, da tožnica s tožbenim zahtevkom za priznanje odškodnine ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 9. 2017.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške postopka v višini 342,71 EUR v roku 15 dni.

2. Zoper sklep je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se je v sporu o glavni stvari odločalo o obstoju pogojev za plačilo pravice do ogrevanja iz naslova socialnih pravic in bi tako plačilo stroškov moralo temeljiti na določbi 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Odločbo o plačilu ogrevanja je izdal center za socialno delo. Nadalje navaja, da Mestna občina A., ki jo je zastopala odvetnica, nima statusa stranke. Meni, da ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti. Priglaša stroške pritožbe v višini 15,00 EUR za papir, tiskanje, pošta.

3. V odgovoru na pritožbo drugotožena stranka nasprotuje pritožbenim navedbam in vztraja, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

6. V obravnavanem primeru ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev po tej točki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Sklep nobenih takih pomanjkljivosti nima, saj se ga lahko preizkusi, izrek pa je tudi razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, navedeni pa so tudi razlogi o odločilnih dejstvih.

7. V prvem odstavku 68. člena ZDSS-1 je določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka.

8. V delu, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo prvostopne odločbe z dne 19. 2. 2016 in dokončne odločbe z dne 13. 9. 2016 ter njuno spremembo, gre za socialni spor glede pravice iz socialnih zavarovanj. To pa pomeni, da tožnici, glede na določbo prvega odstavka 68. člena ZDSS-1 v tem delu stroškov postopka ni potrebno toženi stranki povrniti, ne glede na to, da je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen.

9. Ker pa je tožnica s tožbenim zahtevkom zahtevala tudi odškodnino v višini 1.500,00 EUR, kar predstavlja dajatveni zahtevek in ne glede na to, da je z isto tožbo uveljavljala odpravo zgoraj citiranih odločb, ni mogoče v tem delu šteti, da uveljavlja pravice iz socialnih zavarovanj, posledično pa tudi ni mogoče pri odločanju o stroških postopka uporabiti določbe 68. člena ZDSS-1. ZPP v prvem odstavku 154. člena določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, pa sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrado odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (155. člen ZPP).

10. Glede na to, da tožnica s tožbenim zahtevkom za priznanje odškodnine ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne stranke.

11. Sodišče prve stopnje je stroške postopka odmerilo ob upoštevanju določbe 155. člena ZPP in Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT). Drugotoženi stranki je pravilno priznalo 300 točk za odgovor na tožbo (1. a točka tar. št. 15), 300 točk za pristop na narok (3. a točka tar. št. 15), materialne stroške v višini 12 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znaša 612 točk. Ob vrednosti točke 0,459 določene v 13. členu OT tako znašajo stroški 280,91 EUR ter 22 % DDV, 61,80 EUR, to je skupaj 342,71 EUR.

12. Ker je sodišče prve stopnje pravilno tožnici, ki v pravdi ni uspela, naložilo v plačilo stroške postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, tudi ni nobene podlage v določbah ZPP, da se ji priznajo priglašeni stroški pritožbe, pri čemer za priznanje takšnih stroškov tudi sicer ni nikakršne podlage.