Jedro

Tudi v primeru, ko prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, prosilec ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) kot neutemeljena zavrne. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki so vezani na finančni položaj prosilca in njegove družine in ki se presojajo po določbah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre). Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, pa se v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre v povezavi s 152. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju: ZUJF), BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 331/1 k.o. 653 ... v vrednosti 159.789,00 EUR. Ta nepremičnina v naravi predstavlja stavbno zemljišče, na kateri stoji stanovanjska stavba z uporabno površino 149,6 m2. V njej živi prosilkina štiričlanska družina. Drugi odstavek 24. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa kot primerno stanovanje za štiričlansko družino stanovanje v izmeri 130 m2. Presežek primernega stanovanja za prosilkino družino tako znaša 19,6 m2, kar znese 20.934,92 EUR (Register GURS). Prošnja tožnice je bila torej zavrnjena, ker ima tožnica prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Tožnica oporeka odločitvi tožene stranke in pojasnjuje, da je njeno ekonomsko socialno in finančno stanje zelo slabo. Je v razveznem postopku, ker jo je mož fizično poškodoval, tako da je morala poiskati zdravniško pomoč. Po nalogu Okrajnega sodišča v Mariboru je morala vložiti tožbo, zato da je bila izdana začasna odredba o prepovedi približevanja v zvezi z nevarnim ravnanjem bivšega moža. Sama vzdržuje tri otroke. Imajo ogromne stroške z vzdrževanjem hiše, ogrevanja, šolanja itd. Bila je že prejemnica BPP in pogoji se niso v ničemer spremenili. V teku je nepravdni postopek za razdružitev nepremičnine, se pravi hiše, v kateri sama sedaj živi tožnica z otroci. V postopku uveljavlja njen bivši mož vsaj polovico lastništva na sporni nepremičnini, čeprav jo sama v celoti vzdržuje. Tožnica si ne more privoščiti plačilo odvetnika, sodišče pa je določilo 15-dnevni rok za vložitev tožbe. Tožnica ve, da obstajajo pogoji, ki bi se lahko ocenili kot posebni (izredne razmere), zato tožnica meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena, saj obstajajo v smislu zakonitih določil tudi posebne okoliščine, ki se upoštevajo pri odmeri določitve BPP izven zakonskih določil. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Posebnega odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilcev uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s 152. členom ZUJF, se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in svojo odločitev oprla na podatke GURS. Gre za podatek o lastništvu nepremičnine s parc. št. 331/1 k.o. 653 ... v vrednosti 159.789,00 EUR. Med strankama upravnega spora ni sporna ne vrednost stanovanjske hiše ne ocenjena vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja, torej vrednosti, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožničino premoženje presega vrednost 13.780,00 EUR. Glede na navedeno pa je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR. Tožnica sicer v tožbi navaja, da teče nepravdni postopek med njo in bivšim možem za razdelitev nepremičnine, vendar nikjer ne izpodbija dejstva, da je njen delež na nepremičnini100 % oziroma ne navaja dejstev, da bi sodišče oziroma organ za BPP lahko ugotovil, da v resnici njena nepremičnina ni v celoti v njeni lasti in se tako ne bi mogel izračunati presežek kvadrature, kot je določen za štiričlansko družino.

Tožnica izpostavlja slabo finančno in socialno stanje, njeno težko zakonsko situacijo, vendar ti tožbeni ugovori v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem, ki presega cenzus 13.700,00 EUR, na drugačno odločitev sodišča ne morejo in ne smejo vplivati. Dodelitev BPP je namreč odvisna le od ugotovitve ali so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZBPP (to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda zadeve za uspeh), zato sodišče ne more upoštevati prej navedenih tožničinih ugovorov.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.