Jedro

16.V novem sojenju naj sodišče prve stopnje presoja obstoj terjatve toženke; če bi terjatev (vsaj delno) ugotovilo, naj izvede pobotanje (na dan odločanja, ko zapade denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi) in v pobotanem delu terjatev tožnika zavrne.

Glede na pritožbene navedbe glede prisojenega denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena ZDR-1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odmerjeni znesek skladen s kriteriji, določenimi v drugem odstavku tega člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo s strani toženke zatrjevanega dejstva, ki ga ponavlja v pritožbi, da je tožnik zaradi nezakonite odpovedi prejel pogodbeno kazen, ampak zakonsko določene kriterije: trajanje tožnikove zaposlitve pri toženki, pravice, ki jih je uveljavljal do prenehanja delovnega razmerja, njegove zaposlitvene možnosti in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Odmerjeno denarno povračilo v višini šestih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, je upoštevaje zakonsko določene kriterije ustrezno umestilo v primere sodne prakse, ki jo je v obrazložitvi citiralo.

17.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje kljub določbi 355. člena ZPP, saj je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka. Pri tem je upoštevalo, da sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku, ker je štelo, da za pobot niso izpolnjeni pogoji, v pobot uveljavljane terjatve ni presojalo niti ni v zvezi z njo ugotavljalo za odločitev bistvenih dejstev ter zavzemalo materialnopravnih stališč. Namen instančnega odločanja ni prenos ugotavljanja dejstev, ki so bistvena za odločitev, in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka po tožbi, vloženi v aprilu 2023, ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Za stranki, ki imata prebivališče oziroma sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Kopru bolj ekonomična.

Izrek

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

Obrazložitev

1Med te pravice je sicer neutemeljeno štelo odpravnino, za plačilo katere je, kot je pojasnilo v točki 17 obrazložitve sodbe, z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla podlaga.

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati bruto denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini 13.824,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (I. točka izreka). V presežku za plačilo glavnice v višini 14.679,42 EUR in zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska od 4. 3. 2022 do poteka izpolnitvenega roka je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je pobotni ugovor toženke za plačilo odpravnine v višini 3.638,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2019 dalje (III. točka izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2Sodišče prve stopnje je upoštevalo okoliščine pred podajo odpovedi, ki niso relevantne, in preširoko ugotavljalo razloge, zakaj se tožnik do aprila 2024 ni ponovno zaposlil.

2.Zoper I., III. in IV. točko izreka navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da bi sodišče prve stopnje pri odmeri denarnega povračila moralo upoštevati, da je tožnik prejel pogodbeno kazen zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izvedeni dokazni postopek je potrdil, da so njegove zaposlitvene možnosti dobre, že toženka mu je pred odpovedjo ponujala novo zaposlitev. Tožnik se, ker se je upiral delu popoldne in med vikendi, ni zaposlil pri drugem delodajalcu. Novi zaposlitvi se je izmikal. Sodišče prve stopnje je upoštevalo sodno prakso v neprimerljivih zadevah. Moralo bi upoštevati odločitve v zadevah VIII Ips 104/2017, VIII Ips 234/2012. Neutemeljeno je zavrnilo pobotni ugovor. Čeprav je tožnikova terjatev v bruto znesku in toženka ne more pobotati svoje terjatve z delom, ki odpade na davke in prispevke, to ne pomeni, da do pobotanja ne more priti. Obveznost plačila davkov in prispevkov nastane ob izplačilu, v konkretnem primeru to pomeni v trenutku, ko pride do pobotanja. Do pobotanja pride v trenutku izdaje sodbe. Nobene ovire ni, da bi se neto zneska pobotala. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Navaja, da se ni zaposlil pri drugem delodajalcu zaradi zdravstvenih težav, ki jih je dokazal s predloženo zdravstveno dokumentacijo. Ko je bil zaslišan kot stranka, je izpovedal, da je delo, ki ga sedaj opravlja, zanj primerno. Zadevi, na kateri se sklicuje toženka v pritožbi, sta neprimerljivi. Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor pravilno zavrnilo, saj bi sicer toženka plačala manj davkov in prispevkov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

3V zadevi VIII Ips 104/2017 (sodba in sklep z dne 6. 6. 2017) je Vrhovno sodišče RS odločalo o reviziji toženke, ki se je zavzemala za znižanje prisojenega zneska denarnega povračila, v zadevi VIII Ips 234/2012 (sodba z dne 27. 5. 2013) pa je prisojena denarna odškodnina iz 118. člena prej veljavnega Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) odražala (tudi) dejstvo, da se je delavec relativno kmalu na novo zaposlil s primerljivo plačo, ki je drugačno kot pri tožniku.

4.Pritožba je utemeljena.

4Juhart M., Plavšak N. (red): Obligacijski zakonik (OZ) (splošni del) s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 390.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pobotni ugovor neutemeljeno zavrnilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje glede v pobot uveljavljene terjatve nepopolno ugotovljeno. Navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela sodbe v celoti in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5V sodbi Pdp 472/2023 z dne 25. 1. 2024 je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev, tako da je zaradi pomanjkanja istovrstnosti terjatev pobotni ugovor zavrnilo, s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 82/2019 z dne 9. 11. 2021, v kateri takšno stališče ni bilo zavzeto; zavzeto je bilo stališče, da v sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja delodajalec v pobot zahtevku za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja ne more uveljavljati plačila za delo po pogodbah civilnega prava iz razloga, ker tovrstne terjatve nima; te zneske uveljavlja v okviru ugovora izpolnitve.

6.Glede na pritožbene navedbe glede prisojenega denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odmerjeni znesek skladen s kriteriji, določenimi v drugem odstavku tega člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo s strani toženke zatrjevanega dejstva, ki ga ponavlja v pritožbi, da je tožnik zaradi nezakonite odpovedi prejel pogodbeno kazen, ampak zakonsko določene kriterije: trajanje tožnikove zaposlitve pri toženki, pravice, ki jih je uveljavljal do prenehanja delovnega razmerja, njegove zaposlitvene možnosti in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Odmerjeno denarno povračilo v višini šestih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, je upoštevaje zakonsko določene kriterije ustrezno umestilo v primere sodne prakse, ki jo je v obrazložitvi citiralo.

6Iz razloga, ker se davki in prispevki ne plačajo neposredno upniku, ampak zanj državi.

7.Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje toženka v pritožbi, ne podpira njenih prizadevanj za nižje denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.

8.Kot pravilno uveljavlja toženka v pritožbi, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da terjatvi (tožnikova iz naslova denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in njena iz naslova vrnitve odpravnine) nista istovrstni.

7Pravilnost navedenega stališča je s sklicevanjem na prisilne predpise, ki določajo obveznost delodajalca, da obračuna (plača) davke in prispevke, potrdilo Vrhovno sodišče RS.

9.Splošni pogoji za pobot, ki veljajo tudi v primeru procesnega ugovora pobota, so določeni v 311. členu Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti ter če sta obe zapadli. Pogoj istovrstnosti terjatev se nanaša na vrsto (rod) predmeta obveznosti, ne na pravno podlago terjatve. Terjatvi, ki se glasita na denar, kot sta tožnikova in toženkina terjatev (ne glede na to, da je ena v bruto znesku, torej obremenjena z davki in prispevki, druga pa v neto znesku), sta upoštevaje povzeto istovrstni.

8Na primer sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 77/2019 z dne 28. 8. 2020. Enako sodišče prve stopnje v točki 17 obrazložitve.

10.Pritožbeno sodišče je v sodbi Pdp 597/2022 z dne 6. 6. 2023 v zvezi s sklepom o popravi z dne 22. 8. 2023 zavzelo nekoliko drugačno stališče, da terjatvi, od katerih je le ena obremenjena z davki in prispevki, nista istovrstni in tudi nista vzajemni. Kot ključno je izpostavilo, da se lahko pobota le terjatev (del terjatve), ki odpade na neto znesek in da neto znesek v trenutku, ko bi prišlo do pobotanja, ker je bila terjatev, ki jo je toženec uveljavljal v pobot, v bruto znesku, ni bil znan.

9Na dan odločanja sodišča bi se izračunale morebitne zakonske zamudne obresti od v pobot uveljavljane terjatve toženke iz naslova vračila odpravnine.

11.S sodbo Pdp 160/2024 z dne 19. 6. 2024 je pritožbeno sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo odločeno, da se terjatvi tožnika in toženke pobotata (skoraj v celoti); šlo je za terjatvi, ki sta bili obe v neto znesku (neobdavčlji, kot je pritožbeno sodišče poudarilo v obrazložitvi).

12.Vrhovno sodišče RS je v (starejši) sodbi VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009 razlogovalo o pobotu; zavzelo je stališče, da tudi v primeru procesnega ugovora pobota morebitno pobotanje učinkuje za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobot, torej takrat, ko sta se terjatvi srečali, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše terjatve. To stališče se je dosledno uveljavilo v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS.

10Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 313/2015 z dne 22. 4. 2017, sodba II Ips 264/2017 z dne 24. 5. 2018, sodba in sklep VIII Ips 181/2017 z dne 6. 3. 2018, sodba VIII Ips 68/2019 z dne 19. 10. 2021, sodba in sklep VIII Ips 88/2019 z dne 9. 11. 2021.

13.Kot v tem sporu pravilno poudarja toženka v pritožbi, se pobotanje njene terjatve s terjatvijo tožnika ne more izvesti na način, da bi se poseglo v del terjatve, ki odpade na davke in prispevke. Ni pa nobene ovire, da bi se pobotala terjatev v preostalem delu, torej v tistem delu, ki je v neto znesku. Za takšno pobotanje upoštevaje, da je tožnikova terjatev kasnejša (denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi zapade na dan odločanja sodišča) in ne bo obrestovana, ni nobenih ovir. Po pobotanju bi tako toženka tožniku dolgovala preostali znesek, pri čemer bi bila predmet obdavčitve (in obračuna prispevkov) celotna terjatev iz naslova denarnega povračila, neto znesek pa bi bil ustrezno zmanjšan.

11V morebitnem izvršilnem postopku s takšno izvršitvijo sodbe načelo stroge formalne legalitete ni kršeno (odločba Ustavnega sodišča RS Up-531/2021 z dne 11. 7. 2024).

14.Skladno s starejšo sodno prakso so se izreki sodnih odločb v delovnih sporih, kadar je šlo za z davki (in prispevki) obremenjene prejemke iz delovnega razmerja, glasili na obračun bruto zneskov, odvod davkov in prispevkov ter nato plačilo neto zneskov; takšna sodna praksa je presežena. Kot je v več judikatih poudarilo Vrhovno sodišče RS, v času odločanja sodišča obveznost obračuna in odvoda davkov (in prispevkov) še ni nastala, saj dejansko plačilo še ni bilo izvedeno; zaradi svoje pojasnilne dolžnosti pristavek "da je treba odvesti davke in prispevke", ki je relevanten v času izplačila (in o čemer odločajo davčni organi), v izrek sodbe ne sodbi. Izrek sodbe se pravilno glasi na plačilo (bruto) prisojenega zneska z morebitnimi obrestmi; za takšen znesek je dolžnik v zamudi. Tako oblikovan izrek se izvrši na način, da upnik prejme neto znesek, davki in prispevki so zanj plačani na ustrezne račune. Navedeno velja tudi za primer, ko se vtoževani in prisojeni znesek nanaša le na tisti del prejemkov iz delovnega razmerja, ki odpade na davke in prispevke, kar za konkretni primer pomeni, da se lahko davki in prispevki plačajo od celotnega zneska, neto znesek pa je zaradi pobotanja ustrezno manjši.

12Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 47/2020 z dne 19. 10. 2021.

15.Upoštevaje vse navedeno je sodišče prve stopnje pobotni ugovor toženke, češ da ne gre za istovrstni terjatvi, neutemeljeno zavrnilo. Terjatvi tožnika in toženke sta istovrstni, glaseči se na denar. Pobotali bi se lahko, tako da bi se na dan pobotanja izračunale zakonske zamudne obresti od starejše terjatve, ki ni obremenjena z davki in prispevki, pri čemer bi pobotanje znižalo neto del terjatve tožnika. Vse to velja v primeru, če bi bila terjatev toženke iz naslova vračila odpravnine ugotovljena. Obstoja te terjatve sodišče prve stopnje doslej ni ugotavljalo. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi toženke ugodilo, na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.