Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 651/2003

ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.651.2003 Civilni oddelek

bistvene kršitve določb pravdnega postopka razlogi za revizijo zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja novi dokazi
Vrhovno sodišče
16. december 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Nenavedba prav vseh pogodbenih določb, tudi tistih, ki so izven trditev pravdnih strank, ne pomeni procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zaradi izrecne prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav v tej nedovoljeni smeri gredo toženkine revizijske trditve o zavarovanju posojila in dve novi listini, ki ju je toženka priložila reviziji. Gre namreč za nov ugovor, ki ga ni bilo v toženkini trditveni podlagi in glede katerega toženka sedaj predlaga nove dokaze. Revizijsko sodišče in stranke so v sedanji fazi postopka vezani na tiste dejanske ugotovitve, ki sta jih ugotovili obe sodišči. Zato revizijsko sodišče toženkinega novega ugovora ne sme obravnavati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje v prvem sojenju v celoti vzdržalo v veljavi nalog za plačilo 3,362.561,30 SIT iz sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Novi Gorici dne 5.9.1997 pod opr. št. I 34/97. Toženka se z izračunom dolga ni strinjala in je v pritožbi to sodbo izpodbijala nad prisojenim zneskom 1,664.996,40 SIT. Pritožbeno sodišče je njeni pritožbi v izpodbijanem delu ugodilo, v tem obsegu razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V drugem sojenju je sodišče prve stopnje po dopolnjenem dokaznem postopku vzdržalo v veljavi nalog za plačilo iz sklepa o izvršbi tudi za še sporni znesek 1,664.996,40 SIT in v razlogih obrazloženo zavrnilo toženkine ugovore. Pritožbeno sodišče je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga tako spremembo sodb obeh sodišč, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da ima pravico vložiti revizijo brez odvetnika. Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, to pa je imelo za posledico zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Toženka reviziji prilaga dve listini in opozarja na 16. člen posojilne pogodbe, na podlagi katerega je prejeto posojilo zavarovala. Ker toženka ni izpolnila svoje obveznosti, jo je bila dolžna izpolniti zavarovalnica in bi morala tožnica od nje terjati plačilo, zavarovalnica pa bi lahko nato od toženke zahtevala vračilo. Smisel zavarovanja posojila je v tem, da se banka lahko poplača od zavarovalnice, če dolžnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, ne pa v tem, da se od posojilojemalca vzame premijo za zavarovanje kredita, potem pa se vseeno od njega zahteva vračilo celotnega zneska posojila. Odločbi obeh sodišč vsebujeta nasprotje med tistim, kar je navedeno v razlogih o vsebini listin in med priloženimi listinami, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77. Sodišči sta se oprli predvsem na posojilno pogodbo, njena vsebina pa je drugačna, kot navajata sodišči. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (375. člen novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2, ki ga je v tej pravdni zadevi treba uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Toženka ima prav, da lahko na podlagi 499. člena ZPP revizijo vloži brez odvetnika, ker je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega zakona. Zato je revizijsko sodišče revizijo meritorno obravnavalo, vendar je ugotovilo, da ni utemeljena.

Sodišče je vezano na trditve pravdnih strank in v okviru uveljavljane trditvene podlage izvaja tudi predlagane dokaze. Toženka je bila v postopku pasivna, vlagala je le pismene vloge, vročitvi vabil se je izogibala in kljub izkazanim vročitvam na naroke ni prihajala.

Sodišče je lahko le v okviru trditev obeh pravdnih strank presojalo izvedene dokaze. Med temi trditvami toženka ni uveljavljala ugovora, da je bilo posojilo zavarovano. Zato je neutemeljen njen revizijski očitek, da je vsebina posojilne pogodbe drugačna in njeno opozorilo na 16. člen te pogodbe. Nenavedba prav vseh pogodbenih določb, tudi tistih, ki so izven trditev pravdnih strank, ne pomeni procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (in ne iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, ker se ta zakon v tej pravdni zadevi ne more uporabiti).

Toženka niti v pritožbi ni uveljavljala ugovora v zvezi z zavarovanjem posojila. Njena pritožba je bila tudi sicer vsebinsko prazna, saj je navajala le prepis zakonskega besedila pritožbenih razlogov. Zato je neutemeljen toženkin revizijski očitek pritožbenemu sodišču, da je tudi ono storilo isto procesno kršitev.

Zaradi izrecne prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav v tej nedovoljeni smeri gredo toženkine revizijske trditve o zavarovanju posojila in dve novi listini, ki ju je toženka priložila reviziji. Gre namreč za nov ugovor, ki ga ni bilo v toženkini trditveni podlagi in glede katerega toženka sedaj predlaga nove dokaze. Revizijsko sodišče in stranke so v sedanji fazi postopka vezani na tiste dejanske ugotovitve, ki sta jih ugotovili obe sodišči. Zato revizijsko sodišče toženkinega novega ugovora ne sme obravnavati. Kljub temu pa le na kratko pojasnjuje, da glede na vsebino revizije toženka očitno zamenjuje instituta zavarovalne pogodbe iz 897. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89) in prevzema dolga iz 446. člena ZOR. Pri zavarovanju posojila na dolžnikovi strani ne pride do subjektivne spremembe, kot to pride pri prevzemu dolga. Posojilodajalec ima le izbiro, ali bo plačilo dolga zahteval od posojilojemalca ali od zavarovalnice, ni pa njegova dolžnost, da v situaciji, ko pride do zavarovalnega primera, terja plačilo le od zavarovalnice, kot zmotno meni revizija.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo toženkino neutemljeno revizijo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia