Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da je v primeru vloženega predloga po 67. členu ZPP treba smiselno uporabiti določbe 74. člena ZPP o izločitvi sodnika in tudi v tem primeru prenehati z nadaljnjim delom v predmetni zadevi. 74. člen ZPP se nanaša le na poimensko določenega sodnika, ne pa na sodišče kot celoto, kar je predmet predloga po 67. členu ZPP. V slednjem primeru ZPP ne veleva prenehanja dela sodišča v konkretni zadevi. Pravna teorija izrecno poudarja, da predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nima odložnega učinka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor upnice B. H. zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov štelo za umaknjen in postopek obravnave tega ugovora ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe določb ZFPPIPP in ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je sprejelo izpodbijano odločitev, ker se pritožnica ni udeležila dne 6. 2. 2017 razpisanega naroka za obravnavanje njenega ugovora, niti ni opravičila svojega izostanka, o posledici njenega izostanka pa je bila v vabilu opozorjena. Prvostopenjsko sodišče je zato svojo odločitev oprlo na četrti odstavek 128.a člena ZFPPIPP, po katerem velja, da je vlagatelj ugovora le-tega umaknil, če se ne udeleži naroka.

6. V pritožbi pritožnica pojasnjuje, da je po prejemu vabila na narok vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP, zaradi izraženega dvoma v objektivno nepristranost sodišča, ki zadevo obravnava. Ker ZFPPIPP nima določb o izločitvi sodnikov, niti o določitvi drugega pristojnega sodišča, razlog za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pa je bil dvom v objektivno nepristranost sodišča, kar je smiselno enako zahtevi za izločitev sodnika, bi sodišče moralo na podlagi 74. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP prenehati z vsakim nadaljnjim delom in narok, določen za 6. 2. 2017 preklicati oziroma preložiti.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da je v primeru vloženega predloga po 67. členu ZPP treba smiselno uporabiti določbe 74. člena ZPP o izločitvi sodnika in tudi v tem primeru prenehati z nadaljnjim delom v predmetni zadevi. 74. člen ZPP se nanaša le na poimensko določenega sodnika, ne pa na sodišče kot celoto, kar je predmet predloga po 67. členu ZPP. V slednjem primeru ZPP ne veleva prenehanja dela sodišča v konkretni zadevi. Pravna teorija izrecno poudarja, da predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nima odložnega učinka (N. Betetto, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 289). Tudi sicer pa ZPP v 74. členu ne nalaga prenehanja dela sodnika niti v primeru, ko se zahteva izločitev sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, torej ko so uveljavljane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

8. Iz povedanega izhaja, da prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno prelagati razpisanega naroka do odločitve Vrhovnega sodišča o pritožničinem predlogu po 67. členu ZPP. Tako se pokaže, da je za pritožničino neudeležbo na naroku za obravnavanje njenega ugovora pravilno uporabilo četrti odstavek 128.a člena ZFPPIPP.

9. Ker se je izrecno izpostavljen pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora v postopku zaradi insolventnosti vsak upnik sam kriti svoje stroške udeležbe.