Jedro

Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovanca vpliva na njegovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v I. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sodno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. (izvedenski organ) za izvedensko delo priznalo nagrado in stroške v znesku 1.606,50 EUR, povečano za 353,43 EUR DDV, vse skupaj v višini 1.959,93 EUR. Odredilo je, da se dosojeni znesek nakaže na transakcijski račun izvedenskega organa, ki je zavezanec za DDV (I. točka izreka), da ga je v 15 dneh od prejema elektronskega računa upravičencu dolžna nakazati tožena stranka (II. točka izreka) in izreklo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri znižanja skupnega zneska izvedenine ter posledično tudi nižjega DDV, podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče je za razjasnitev dejanskega stanja imenovalo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, ki je stalno strokovno telo pri A. fakulteti Univerze v B.. Sodelovali so trije člani specialist MDPŠ, specialist ortoped in psihiater. Izdelano je bilo eno izvedensko mnenje z enotnim zaključkom glede tožničine delazmožnosti. Priznana nagrada izvedenskemu organu ne ustreza dejansko opravljenemu delu, materialni stroški pa so priznani v nasprotju z veljavno pravno podlago. Odločitev o priznanju materialnih stroškov ni ustrezno obrazložena in izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče je izvedenskemu organu za vsakega člana priznalo nagrado za študij in izvedbo osebnega pregleda tožeče stranke, kar za toženo stranko ni sporno. Meni pa, da izvedenski organ ni upravičen do trojne nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja v višini 918,00 EUR, ampak le do enkratnega zneska 306,00 EUR. Pri nagradi po 40. členu Pravilnika gre za plačilo za opravljeno delo za pisno izdelavo izvida in mnenja, kar običajno vključuje povzemanje predložene medicinske in druge sodne dokumentacije ter zapis zaključkov oziroma mnenj izvedencev. V konkretnem primeru je bilo to opravljeno samo enkrat in s strani ene osebe, zato ni utemeljeno plačilo za izdelavo pisnega mnenja za vsakega od članov. Sodišče je v obravnavanem primeru odločilo, da plačilo za izdelavo izvedenskega mnenja znaša 918,00 EUR, kar pa je absolutno previsok znesek v primerjavi s količino vloženega dela (mnenje vsebuje 17 strani, na prvih 12 straneh so povzetki dokumentacije iz sodnega spisa oziroma iz medicinske dokumentacije). Plačilo za trojno izdelavo pisnega izvida bi bilo upravičeno le v primeru, če bi bili izvedenci postavljeni ločeno in bi vsak zase izdelal svoje pisno izvedensko mnenje. Količina opravljenega dela bi bila v tem primeru zagotovo večja, kot je v tem primeru, ko je bilo izdelano samo eno mnenje. Sodišče se je pri odmeri izvedenine sklicevalo na sklep VDSS opr. št. Psp 239/2019 z dne 6. 11. 2019. Dejstvo je, da je imel zaradi skupinske obravnave posamezni član izvedenskega organa manj dela, kot bi ga imel, če bi mnenje izdelal samostojno, zato bi se moralo razlikovati tudi plačilo. Če bodo izvedenci kasneje še zaslišani, bodo v vsakem primeru upravičeni še do plačila za ustno podajanje izvida in mnenja. To velja tako za člane komisije kot za izvedence, ki so postavljeni samostojno. Kljub temu, da v obravnavani zadevi ne gre za podajo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku iz 48. člena Pravilnika, je po mnenju tožene stranke navedeno določilo treba upoštevati smiselno. Določilo se nanaša na plačilo za delo v okviru stalnega ali začasnega strokovnega telesa. Za delo v okviru strokovnega telesa izvedencem pripada skupno plačilo v višini največ enega pisnega izvida ali mnenja. Treba je razlikovati med plačilom za izdelavo pisnega izvida in mnenja v primerih, ko je posameznik sam izdelal pisno izvedensko mnenje ter med primeri, ko je pri tem le sodeloval. Sodišče je nepravilno in neutemeljeno priznalo tudi 76,50 EUR materialnih stroškov, saj so priznani v nasprotju s pravno podlago. Nenazadnje odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj ni ustrezno obrazložena. Skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 15. člena Pravilnika imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljanim delom, vendar morajo izvedenci te svoje stroške izkazati in jim ni več omogočeno priznanje materialnih stroškov v pavšalnem znesku, kot je to predvideval prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v tretjem odstavku 45. člena. Dejanski stroški morajo biti izkazani in specificirani in morajo dejansko nastati v priglašenem znesku. Nekritično priznanje stroškov v odstotkih od nagrade, po mnenju tožene stranke ni skladno s predpisi, na katere je se je sklicevalo sodišče prve stopnje. Po oceni tožene stranke višina materialnih stroškov v višini 76,50 EUR ne odraža materialnih izdatkov in stroškov potrebnih za izdelavo mnenja. Sodišče teh stroškov ni specificiralo in ni pojasnilo, kaj naj bi ti stroški zajemali, zaradi česar ni mogoč preizkus, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Strošek za papir bi v najslabši meri znašal 5,00 EUR, glede na obsežnost mnenja 17 strani stroški poštnine ne bi smeli presegati več kot 16,00 EUR, stroški tiskanja ne več kot 10,00 EUR, stroški računalnika in elektrike pa ne več kot 5,00 EUR. Gre za plačilo iz javnih sredstev, zato so ob pravilni uporabi materialnega prava lahko dosojeni le dejanski stroški in ne pavšalno odmerjeni v odstotku od priznane nagrade.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu s 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ostala dejanska višina materialnih stroškov za pisno izvedensko mnenje deloma nerazčiščena. Tožena stranka pravilno opozarja na spremenjeno pravno ureditev povračila materialnih stroškov. Materialni stroški v višini 76,50 EUR so odmerjeni v pavšalni višini 5 % od priznane nagrade, ker izvedenski organ ni izkazal dejanskih stroškov.

5. Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018, v nadaljevanju: Pravilnik) ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Glede na tretji odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik PP) ima tako pravico le do stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne do zneska odmerjenega v odstotkih od priznane nagrade, kot je to veljalo pred 1. 1. 2019. 6. Na novo pravno ureditev je bilo v pritožbenem postopku s strani VDSS že večkrat opozorjeno.1 V bistveno podobnem primeru, kot je obravnavani, je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sodno odločanje. Ker tožena stranka podrobno in življenjsko sprejemljivo analizira višino materialnih stroškov, jo bo ob pravilni uporabi materialnega prava, mogoče zakonito zavezati k plačilu le dejanskih materialnih stroškov.2

7. Pritožbeno sodišče pa soglaša z odločitvijo sodišča v III. točki obrazložitve sklepa, zato je neupošteven pritožben ugovor glede višine priznanih stroškov za nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja.

8. Sodišče ne more slediti zatrjevanju tožene stranke, da bi morala biti izvedenina za izdelavo izvedenskega mnenja odmerjena samo v enkratnem znesku 306,00 EUR, čeprav so sodelovali trije člani izvedenskega organa. Sama tožena stranka povzema, da gre pri nagradi iz 40. člena Pravilnika za plačilo za opravljeno delo pisne izdelave izvida in mnenja, kar zajema zapis in oblikovanje pisnega izdelka, ki običajno vključuje povzemanje predložene medicinske in druge sodne dokumentacije ter zapis zaključkov oziroma mnenja izvedenca. Pritožbeno sodišče ne sprejema ugovora, da ker je bila v konkretnem primeru opisana aktivnost opravljena samo enkrat s strani ene osebe, ni utemeljeno plačilo za izdelavo pisnega mnenja v trikratnem znesku za vsakega od teh članov. Pritožbeno sodišče še vedno vztraja pri pravilnosti oblikovanega stališča v sklepu Psp 239/2019 z dne 6. 11. 2019. Konkretni izvedenski organ je bil sestavljen iz treh različnih članov, zaradi točno določenega razloga, in to je zdravstveno stanje tožeče stranke. Vsak član izvedenskega organa je bil imenovan, zaradi zdravstvenih težav tožeče stranke z določenega medicinskega področja.3

9. Kot je že opozorilo VDSS v zgoraj citiranem sklepu, v konkretni zadevi ne gre niti za podajo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku, niti za pripravo pisnega mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko. Nenazadnje na odločitev nima velikega vpliva dejstvo, da so kasneje člani izvedenskega organa lahko ločeno tudi zaslišani. Ne glede na to, da pisna dokumentacija formalno vsebuje le eno skupno izvedensko mnenje, po oceni sodišča to ne zmanjšuje vloge posameznih članov izvedenskega organa pri sestavi mnenja, če so le-ti bili imenovani upravičeno. Dodana vrednost izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, se odraža ravno v dejstvu, da so mnenja posameznih članov izvedenskega organa iz njihovega delovnega področja na koncu oblikovana v enovito mnenje, kar pomeni, da je potrebno še nadaljnje usklajevanje in dodatno delo.

10. Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovanca vpliva na njegovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.

11. Iz pisnega izvedenskega mnenja z dne 23. 12. 2019 je jasno razvidna obravnava tožeče stranke s strani vseh treh članov. V zaključku so ločeno obravnavane prav vse tožničine težave tako z ortopedskega kot s psihiatričnega stališča ter na koncu še vpliv zdravstvenih težav, ki so jih ugotovili specialisti kliniki na delovno zmožnost upoštevajoč delovne obremenitve in tveganja s strani specialista MDPŠ.

12. Pritožnikov ugovor, da je priznana izvedenina absolutno previsok znesek v primerjavi s količino vloženega dela, saj bi v primeru, da bi bil vsak izvedenec postavljen posamezno, moral vložiti več dela, je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljen. Izvedenski organ se nenazadnje imenuje zato, da se pridobi enovito mnenje, upoštevaje vzročnost med celotnim zdravstvenim stanjem zavarovanca in njegovim delom (63. člen ZPIZ-2). Nesmotrno je enačenje tožene stranke med količino vloženega dela z izvedbo določenih tehničnih opravil, ki jih nenazadnje lahko opravi tudi podporni kader ter ugovor povezan z obsežnostjo podanega izvedenskega mnenja, saj je temu namenjena druga predpostavka.

13. Bo pa sodišče v ponovljenem postopku moralo ugotoviti višino dejanskih materialnih stroškov, nastalih izvedenskemu organu za izdelavo izvedenskega mnenja z dne 23. 12. 2019 (listovna št. 22 – 32). Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri, bo lahko zakonito dosodilo skupni znesek izvedenine, ki bo vključevala le specificirano izkazane dejanske materialne stroške in ne pavšalno odmerjenega zneska.

14. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je potrebno pritožbi tožene stranke glede višine priznanih materialnih stroškov ugoditi in I. točko izreka sklepa razveljaviti in zadevo zaradi priznanja materialnih stroškov vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1 Sklep opr. št. Psp 120/2019 z dne 16. 5. 2019, Psp 239/2019 z dne 6. 11. 2019 in nazadnje tudi v sklepu Psp 187/2020 z dne 23. 9. 2020 2 Slednje je sodišče izpostavilo tudi v zadevi opr. št. Psp 187/2020 z dne 23. 9. 2020 VDSS. 3 Slednje pomeni, da je moral vsak član pregledati vso medicinsko dokumentacijo, še posebej podrobno iz svojega delovnega področja, jo povzeti, sodelovati in opraviti osebni pregled (dne 19. 12. 2019 v C.). Ugotoviti je moral, kako zdravstvene težave tožeče stranke, upoštevajoč zakonitosti, medicinske kriterije iz svojega specifičnega delovnega področja, vplivajo na delovno zmožnost tožnika.