Jedro

Izpodbijana sklepa sta bila izdana v posebnem postopku, predvidenem v 62. členu ZNPPol. Omenjeni člen kot pravno sredstvo zoper odreditev ukrepa določa le pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, medtem ko izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočen sklep ne predvideva. Hkrati ZNPPol glede postopka ukrepa prepovedi udeležbe na športnih prireditvah ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP, kar pomeni, da zoper odločitev o odreditvi ukrepa ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva po določilih ZKP.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. A. U. je bil z odredbo Policijske postaje Koper, št. 220-24/2017 (3B691-3) z dne 14. 6. 2017, na podlagi 62. člena Zakona o naloga in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), za obdobje dveh let, izrečen ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, in sicer klubskih tekem nogometnega kluba NK Olimpija ter vseh reprezentančnih tekem nogometne reprezentance Slovenije. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZNPPol s sklepom z dne 20. 6. 2017 razveljavila odrejeni ukrep. Zunajobravnavni senat istega sodišča je nato ugodil pritožbi Policijske postaje Koper in izpodbijani sklep spremenil tako, da je odrejeni ukrep potrdil. 2. Zoper sklep zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30. 6. 2017, vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik A. U., kot navaja uvodoma, na podlagi smiselne uporabe določb 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ter za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne pritožbo Policijske postaje Koper in potrdi sklep Okrožnega sodišča v Kopru, s katerim je bil ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah razveljavljen oziroma podrejeno, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno sojenje.

B.

3. Po prvem odstavku 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti le zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Izjema od tega pravila je četrti odstavek navedenega člena, ki določa, da se sme tudi med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, le izjemoma pa tudi zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora v primerih podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. Ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah je osebni omejevalni ukrep, katerega vsebina in postopek njegove odreditve sta urejena v ZNPPol. Izpodbijana sklepa sta bila tako izdana v posebnem postopku, predvidenem v 62. členu ZNPPol. Omenjeni člen kot pravno sredstvo zoper odreditev ukrepa določa le pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, medtem ko izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočen sklep ne predvideva. Hkrati ZNPPol glede postopka ukrepa prepovedi udeležbe na športnih prireditvah ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP, kar pomeni, da zoper odločitev o odreditvi ukrepa ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva po določilih ZKP. Vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi navedenega ukrepa tako po določbah ZKP ni dovoljena.

C.

5. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi ukrepa prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, ni dovoljena, zato jo je na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.