Jedro

Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR, po katerem pa začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj, ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev tožnikov pa je bilo razdrtje pogodbe v povezavi s 132. členom ZOR in ne že sama sklenitev menjalne pogodbe oziroma izročitev stvari. Terjatev tožnikov (za plačilo odškodnine oziroma vrnitev stvari) je torej nastala z dnem razdrtja menjalne pogodbe. Prej ni mogla zapasti, ker zanjo še ni bilo pravnega temelja in prej tudi ni mogel začeti teči zastaralni rok zanjo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožniki so s tožbo primarno zahtevali plačilo 8.300,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa izročitev v posest nepremičnine na parc. št. 1286/3, 1286/4, 1286/5 in 1286/6, vse k. o. ...

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je podlaga zahtevka za plačilo odškodnine oziroma izročitve v celoti utemeljena, odločitev o višini tožbenega zahtevka in o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo. Zaključilo je, da so tožniki in toženka v letu 1984 sklenili dogovor o menjavi parcel, po kateri so tožniki toženki izročili nepremičnino na parc. št. 1286/2 k. o. ... (sedaj parcele 1286/3, 1286/4, 1286/5 in 1286/6), ki je bila uporabljena za gradnjo regionalne ceste A. - B., toženka pa tožnikom nepremičnino na parc. št. 1288/2 k. o. ..., ki pa je bila kasneje v denacionalizacijskem postopku z odločbo Upravne enote Dravograd, št. 301-2/93-3/4 z dne 4. 10. 2007, vrnjena v naravi J. V. Zato je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve pogodbe in so tožniki od pogodbe dne 30. 9. 2008 odstopili po 124. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR (103. člen Obligacijski zakonik - v nadaljevanju OZ). Ker nepremičnine na parc. št. 1286/3, 1286/4, 1286/5 in 1286/6, vse k. o. ..., predstavljajo v naravi javno dobro, tožniki jih ne uporabljajo in tudi ne morejo več uporabljati, toženka pa ne ne more več izpolniti svoje obveznosti po menjalni pogodbi, imajo tožniki pravico do odškodnine po 103. členu OZ. Ugovor zastaranja je neutemeljen, ker je odstopno upravičenje in s tem odškodninska odgovornost nastopila z dnem, ko je bila pravnomočna denacionalizacijska odločba z dne 4. 10. 2007, to je od trenutka, ko ni bila več mogoča izpolnitev menjalne pogodbe. Zastaralni rok po 352. členu OZ se takrat še ni iztekel. 3. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter zavrnilo tako primarni kot podrejeni zahtevek zaradi zastaranja ter odločilo o stroških postopka. Navedlo je, da so imeli tožniki v zakonsko določenem roku od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (torej sklenitve menjalne pogodbe v letu 1984) dalje možnost zahtevati izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo. Ta terjatev je po 371. členu ZOR zastarala v splošnem zastaralnem roku petih let, odstopno upravičenje pa so tožniki uveljavljali šele v vlogi 30. 9. 2008. Ker je bilo menjalno razmerje veljavno sklenjeno 1984 in so imeli tožniki že od tedaj pravico in možnost zahtevati izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo, zaradi kršitve obveznosti toženke pa je sledilo razdrtje pogodbe in plačilo odškodnine, je takšen denarni zahtevek zastaral. Tožniki namreč zahtevajo plačilo škode, ki jim je nastala v posledici kršitve pogodbene obveznosti, takšen zahtevek pa zastara po tretjem odstavku 376. v zvezi s 371. členom ZOR v roku treh let. 4. Tožniki vlagajo zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni, tako da zavrne toženkino pritožbo in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženki pa se naložilo povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa, da se izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje pritožbenemu sodišču. Navajajo, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo določbo 376. člena ZOR v zvezi s 371. členom ZOR glede začetka teka zastaralnega roka terjatve po 132. členu ZOR. Zastaralni rok za plačilo pogodbene odškodnine oz. podrejeno vrnitev zemljišč tožnikov namreč ni začel teči v letu 1984, ko je bilo vzpostavljeno menjalno razmerje, ampak šele v letu 2008, ko je prišlo do razveze menjalne pogodbe zaradi utemeljenega odstopa tožnikov zaradi toženkine neizpolnitve. V zvezi s tem se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča III Ips 58/2003 z dne 12. 4. 2005 in II Ips 507/93 z dne 30. 6. 1994. Priglašajo tudi stroške postopka.

5. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 59/2010 z dne 9. 6. 2012 revizijo tožnikov dopustilo glede vprašanja, kdaj začne teči zastaranje terjatev po 132. členu ZOR.

8. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da so tožniki in toženka v letu 1984 sklenili dogovor o menjavi parcel, po kateri so tožniki toženki izročili nepremičnino na parc. št. 1286/2 k. o. ... (sedaj parcele 1286/3, 1286/4, 1286/5 in 1286/6), toženka pa tožnikom nepremičnino na parc. št. 1288/2 k. o. ... Parcela 1286/2 je bila uporabljena za gradnjo regionalne ceste A. - B. (v naravi je parcela sedaj ta cesta ter dovozna lokalna pot s pločnikom), parcelo 1288/2 pa so tožniki potrebovali za zaokrožitev funkcionalnih zemljišč. Dogovor ni bil sklenjen v pisni obliki, a je bil v pretežni meri realiziran (posest in uporaba - 73. člen ZOR), nikoli pa ni bil zemljiškoknjižno izveden. Ker je bila parcela 1288/2 v denacionalizacijskem postopku z odločbo Upravne enote Dravograd, št. 301-2/93-3/4 z dne 4. 10. 2007, vrnjena v naravi J. V. (oče tožnikov in tožniki so nekateri od njegovih dedičev), je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve pogodbe, zato so tožniki od pogodbe (dne 30. 9. 2008 med postopkom) odstopili po 124. členu ZOR (103. člen OZ) in primarno zahtevali plačilo odškodnine (vrednost nepremičnine, ki bi jo po menjalni pogodbi morala izročiti toženka oziroma podredno vrednost nepremičnine, ki so jo po menjavi izročili tožniki), podrejeno pa izročitev v posest parcele, ki so nastale iz prvotne njihove 1286/2 k. o. ... Toženka je v prvostopenjskem postopku ugovarjala zastaranje.

9. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede začetka teka zastaranja po 132. členu ZOR. Pritožbeno sodišče se je pri odločanju o zastaranju terjatve sicer pravilno oprlo na tretji odstavek 376. člena ZOR, ki določa, da odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Vendar pa je pritožbeno sodišče vsebino te določbe zmotno razlagalo, ko je zavzelo stališče, da začne zastaranje v tem primeru teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti, torej izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo. Zavzeto stališče pomeni, da določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje le roka za zastaranje, ampak tudi začetek teka zastaranja, le-to pa začne teči istočasno z zastaranjem pogodbene terjatve, ne glede na obstoj škode in odškodninske terjatve. Takšno stališče pa je po presoji Vrhovnega sodišča napačno. Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR namreč ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 198/2007 z dne 17. 12. 2009; glej tudi III Ips 58/2003 z dne 12. 4. 2005).

10. Po določbi prvega odstavka 361. člena ZOR začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj, ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev tožnikov pa je bilo razdrtje pogodbe v povezavi z 132. členom ZOR in ne že sama sklenitev menjalne pogodbe oziroma izročitev stvari. Terjatev tožnikov (za plačilo odškodnine oziroma vrnitev stvari) je torej nastala z dnem razdrtja menjalne pogodbe. Prej ni mogla zapasti, ker zanjo še ni bilo pravnega temelja in prej tudi ni mogel začeti teči zastaralni rok zanjo.

11. Sodišče druge stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju ni presojalo utemeljenosti ostalih pritožbenih ugovorov. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

12. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165.člena ZPP.