Jedro

Glede pritožbenih stroškov, ki sta jih udeleženca priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak nosi svoje stroške. V zemljiškoknjižnem postopku se namreč glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe ZNP (120. člen ZZK-1). Po 35. členu ZNP pa vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek posebnih določb ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. In 157/2009 z dne 16.10.2009 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 228.404,95 EUR s pripadki, v korist upnika F. L. d.o.o., Ljubljana.

(2.) Proti sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec - dolžnik F. P. d.o.o. iz Novega mesta. V pritožbi v bistvenem navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo ob prejemu sklepa o izvršbi, opr. št. In 157/2009, in obvestila Okrajnega sodišča v Novem mestu, tak sklep zavreči, saj je obremenjen s takšnimi postopkovnimi in materialnopravnimi nepravilnostmi, da bi to sicer moralo storiti že izvršilno sodišče. F. L. d.o.o v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni naveden kot upnik. Kljub temu le-ta, v skladu s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v predlogu ni določno označil javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Sodišče je predlogu vseeno ugodilo. Sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu, Dn. št. 4343/2009 z dne 15.9.2009, ki ga je F. L. predložil, pa ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti. V kolikor bi sodišče prve stopnje ob odločanju to upoštevalo, do izpodbijanega sklepa nikoli ne bi prišlo. Pritožnik še navaja, da je terjatev, ki jo po poti izvršbe uveljavlja upnik, že zastarala. Predlaga, da sodišče dopusti dokaze, ki jih specificirano navaja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

(3.) Nasprotni udeleženec – upnik - je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Sodišče prve stopnje je zaznambo sklepa o izvršbi dovolilo na podlagi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.

(6.) Iz sklepa o izvršbi z dne 12.10.2009 (l. št.1), ki je bil obvestilu priložen, je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve upnika v višini 228.404,96 EUR s pripadki, dovoljena med drugim tudi izvršba na 386/1000 parcele 1596, k.o. X., ki je v solasti pritožnika. Podlaga za izdani sklep o izvršbi je bil neposredno izvršljiv notarski zapis.

(7.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani.

(8.) Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi v smislu aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za izvršbo ter vprašanja morebitnega zastaranja terjatve, ki je predmet izvršilnega postopka, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Iz tega razloga je moralo sodišče prve stopnje po prejemu obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen sklep o izvršbi na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ravnati v skladu s tem določilom. Ker je dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati v skladu z določilom 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena zakona, saj ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa, pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz navedenih razlogov pritožbenih navedb pritožnika, da upnik v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni naveden kot upnik, da v izvršilnem postopku ni določno označil javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena, ali da je na drug način prešla nanj in da je terjatev zastarana, ne morejo biti upoštevne. Te ugovore bi moral pritožnik uveljavljati v izvršilnem postopku.

(9.) Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Upoštevaje, da tudi ob uradnem preizkusu, v obsegu razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1 pazi po uradni dolžnosti, kršitev tudi ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (161. člen ZZK-1).

(10.) Glede pritožbenih stroškov, ki sta jih udeleženca priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak nosi svoje stroške. V zemljiškoknjižnem postopku se namreč glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (120. člen ZZK-1). Po 35. členu tega zakona (ZNP) pa vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek posebnih določb ni.