Jedro

Nestrinjanje z ugotovitvijo upravnega organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, bi tožnik lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločitev o zavrženju njegove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more pa s temi razlogi utemeljevati nepravilnosti in nezakonitosti inšpekcijske odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku izrekel inšpekcijske ukrepe za nelegalno gradnjo vkopane armiranobetonske garaže dimenzij 4,25 m x 9,60 m na zemljišču s parc. št. 883 k. o. ... Naložil mu je, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo navedenega objekta (1. točka izreka) in ga na svoje stroške odstraniti v roku 45 dni po vročitvi te odločbe ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Za to nelegalno gradnjo so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 4. točka izreka), odločeno pa je bilo še, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve (6. točka) in da je odločba takse prosta (7. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je gradbeni inšpektor navedene inšpekcijske ukrepe izrekel na podlagi 152. in 158. člena ZGO-1, ker je ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, saj zanjo tožnik nima gradbenega dovoljenja, predpisanega s 3. členom ZGO-1. Drugostopenjski upravni organ je ob reševanju tožnikove pritožbe spremenil 4. točko izreka, tako da prepovedi iz 158. člena ZGO-1 ne bodo nezakonito omejile druge zemljiškoknjižne lastnice, saj tožnik ni edini lastnik zemljišča obravnavane gradnje. V preostalem delu je pritožbo zavrnil. Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri navaja, da so ugotovitve upravnega organa glede klasifikacije obravnavane garaže po določbah Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje pravilne. Pritrjuje tudi ugotovitvi, da pred pričetkom gradnje ni pridobil gradbenega dovoljenja. Pojasnjuje, da je Upravna enota Ljubljana s sklepom z dne 12. 7. 2013 zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgla, ker ni predložil dokazila o pravici graditi in vodnega soglasja. Vodno soglasje je naknadno pridobil, zataknilo pa se je pri pridobitvi novega soglasja solastnice nepremičnine. Ne strinja se s stališčem upravnega organa, da ta solastnica nikoli ni dala soglasja za gradnjo garaže in to obširno pojasnjuje. Meni, da je za obravnavano gradnjo imel soglasje in da je pravico graditi izkazal, zato naj bi bilo dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, pritožbeni organ pa se do teh navedb ni opredelil. Meni tudi, da ni bilo uporabljeno relevantno materialno pravo, in sicer določbe Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med solastniki. V zvezi s tem se sklicuje tudi na sodbo I U 1296/2010. Navaja še, da je soglasje drugih sosedov pridobil. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila, stranka z interesom (solastnica zemljišča A.A.) pa v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik z gradnjo začel v času njene odsotnosti in pojasnjuje, zakaj se z njo ne strinja.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Glede na navedeno zakonsko podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja in ker ni sporno, da za gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, dopolnjene z razlogi drugostopenjske, s katerimi je utemeljeno, da bi moral tožnik kot investitor spornega objekta na zemljišču s parc. št. 883 k. o. ... razpolagati z gradbenim dovoljenjem, saj niso izpolnjeni pogoji za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe še dodaja: Nelegalna gradnja nastane z njeno gradnjo brez predpisanega gradbenega dovoljenja, razlog zaradi katerega tožnik ni mogel pridobil gradbenega dovoljenja pa take gradnje ne naredi legalne. Nestrinjanje z ugotovitvijo upravnega organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, bi tožnik lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločitev o zavrženju njegove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more pa s temi razlogi utemeljevati nepravilnosti in nezakonitosti inšpekcijske odločbe. Za presojo v tej zadevi namreč ni pomembno niti ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, niti zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, saj je bistveno le, da tega pred začetkom del ni imel in da ga do izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku ni pridobil, kar pa med strankama ni sporno.

Ker je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. O zadevi je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da gre za objekt, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in da ga tožnik ni pridobil), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.