Jedro

Osebna zdravnica stranske intervenientke je kot edini razlog, zakaj je po letu in pol predlagala ugotovitev začasne nezmožnosti za nazaj, navedla, da ji je intervenientka šele tedaj dostavila izvid ginekologa. Ker zgolj na podlagi tega ni mogoče sklepati, da so obstajali objektivni zadržki in opravičljivi razlogi, zakaj se intervenientka ni že prej zglasila pri osebni zdravnici z omenjenim izvidom, je odločba, s katero je bila zahteva za ugotovitev začasne zadržanosti od dela za nazaj zavrnjena, zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba zdravstvene komisije tožene stranke št. ... z dne 26. 11. 2010, da se stranski intervenientki L.S. prizna začasna zadržanost od dela tudi po 4. 5. 2009 do 6. 8. 2009, da je tožena stranka v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe dolžna odločiti o vseh pravicah stranske intervenientke iz zdravstvenega zavarovanja ter tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v 15 dneh.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožila tožeča stranka in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti 233. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sklicuje se na ustavno pravico do zdravstvenega varstva. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so v nasprotju z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ne določa, da staleža ni mogoče odobriti za nazaj. Imenovani zdravnik lahko določi datum začasne zadržanosti od dela tudi za nazaj od dne, ko je takšna zadržanost nastala. Imenovani zdravnik ter zdravstvena komisija sta predlog osebne zdravnice za odobritev začasne zadržanosti od dela od 4. 5. 2009 dalje obravnavala vsebinsko, ne pa le iz formalnega razloga, da je bil predlog prepozno vložen. Sodišče zato zahtevka ne more zavrniti na podlagi ugotovitve, da je bila zahteva za ugotovitev zadržanosti od dela prepozna. Odločitev pomeni bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Stranska intervenientka se je pri osebnem zdravniku zglasila že 15. 4. 2009, nato 24. 4. 2009 in 1. 7. 2009, poleg tega pa je z osebno zdravnico bila v stiku po telefonu. Iz zdravstvenega kartona izhaja, da je na kontrolo 15. 4. 2009 prinesla izvid ginekologa z dne 8. 4. 2009 ter 24. 4. 2009 dostavila tudi prevod. Sodišče ni zaslišalo stranske intervenientke in tudi ne njene osebne zdravnice, s tem ni izvedlo predlaganih dokazov, to je vplivalo na zakonitost sodbe. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da bi moral biti predlog za ugotovitev zadržanosti od dela za nazaj zavržen že na podlagi 232. čl. Pravil OZZ. Tožnica (pravilno: stranska intervenientka) ni bila v bolnišnici in ji tudi ni bilo drugače onemogočeno dostaviti izvid ginekologa z dne 4. 5. 2009 že prej. Pri osebnem zdravniku se je namreč oglasila že 1. 7. 2009. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje zadržanosti od dela za nazaj, tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe in tudi ne kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti.

O zadržanosti od dela do 30 dni po 3. odst. 80. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB2, Ur. l. RS, št. 100/2005 s spremembami) odloči izbrani osebni zdravnik, o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni pa po prvi alineji 2. odst. 81. čl. ZZVZZ odloči imenovani zdravnik kot organ tožene stranke, določen po 1. odst. 81. čl. ZZVZZ.

Postopke uveljavljanja pravic, tudi odločanja o začasni zadržanosti od dela, po pooblastilu iz 5. odst. 81. čl. ZZVZZ določi tožena stranka Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s splošnim aktom.

S Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami), je tožena stranka podrobneje uredila postopke in določila pogoje za uveljavljanje pravic do nadomestila plače, kar vključuje tudi postopek ugotovitve začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni oz. drugih stanj, ki zavarovancu preprečujejo delo. Po 232. čl. Pravil zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni oz. ugotovi drug razlog za zadržanost od dela. Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za 3 dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen, če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Zadržanost za nazaj, daljšo od 3 dni lahko ugotovita le imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija v primeru, da je bil zavarovanec v bolnišnici ali je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Takšna ureditev je skladna z določbo 245. čl. Pravil. Po navedeni določbi mora imenovani zdravnik praviloma odločiti o zavarovančevi delazmožnosti vsaka dva meseca, razen, če že vnaprej oceni, da bo upravičena odsotnost z dela trajala dalj časa. Tudi to je argument za omejitev ugotavljanja zadržanosti od dela za nazaj.

Iz listin v upravnem spisu ter listin, ki jih je predložila tožeča stranka se vidi, da je osebna zdravnica predlog za odobritev bolniškega staleža za nazaj vse od 11. 4. 2009 dalje podala dne 28. 10. 2010, kar je več kot leto in pol po zadnji odločbi imenovanega zdravnika, s katero je bilo ugotovljeno, da je stranska intervenientka od 2. 4. 2009 do 10. 4. 2009 začasno nezmožna za delo. Kot utemeljitev predloga za odobritev nezmožnosti za nazaj osebna zdravnica ni navedla nobenega razloga, navedenega v 232. čl. Pravil, pač pa navaja, da je stranska intervenientka naknadno prinesla izvid ginekologa z dne 4. 5. 2009, kjer je bil predlagan bolniški stalež. Izvid ginekologa je z dne 4. 5. 2009 ter tožeča stranka in intervenientka v postopku pri sodišču prve stopnje nista navedli nobenega opravičljivega razloga, da omenjenega izvida intervenientka osebni zdravnici ni dostavila že prej. Niti tožnica niti intervenientka nista navedli in tudi ne dokazali nobenega dejstva, iz katerega bi bilo, skladno z ureditvijo v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, mogoče sklepati, da so obstajali objektivni zadržki in opravičljivi razlogi, da se intervenientka z omenjenim izvidom ginekologinje ni že prej oglasila pri osebni zdravnici, ki bi na to tudi lahko predlagala bolniški stalež. Razlogov za odobritev zadržanosti od dela za leto in pol nazaj ni, zato je tožena stranka z izpodbijano dokončno odločbo pravilno zavrnila zahtevo za ugotovitev začasne zadržanosti od dela od 4. 5. 2009 dalje.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo. Posledica zavrnitve pritožbe je sklep, sprejet na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP, da tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.