Jedro

Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki opravi posamezno dejanje v postopku. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožene stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da taksni zavezanec t.j. tožena stranka v predpisanem roku 15 dni od prejema taksnega opomina ni plačala dolgovane sodne takse za odgovor na pritožbo v višini 13.500,00 SIT in takse za opomin v znesku 1.500,00 SIT, zato mora poleg dolgovane takse v višini 15.000,00 SIT plačati še pribitek kazenske takse v višini 7.500,00 SIT, skupaj 22.500,00 SIT. Zoper navedeni sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da je sodišče v sporu razsodilo v njegovo korist in da je iz razsodb z dne 22.03.1999 in 20.09.2000 razvidno, da je dolžna vse stroške postopka (tudi pritožbenega) nositi tožeča stranka. Ker se zoper navedeni razsodbi ni pritožil, ni taksni zavezanec za plačilo sodne takse za odgovor na pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) določa, da mora z zakonom predpisane sodne takse plačati tisti, ki opravi posamezno dejanje v postopku (prim. 1. odst. 3. člena ZST). Zato je sodišče prve stopnje plačilo dolgovane takse za odgovor na pritožbo pravilno naložilo toženi stranki. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je iz razsodb z dne 22.03.1999 in 20.09.2000 razvidno, da je dolžna vse stroške postopka nositi tožeča stranka, pa sodišče druge stopnje še dodaja, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 152. členu določa, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojim dejanji. Navedeno v povezavi z določbo 4. člena ZST, ki določa, da je takso treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, pomeni, da bo morala sodno takso najprej založiti tožena stranka. Taksna obveznost je namreč nastala, ko je bil odgovor na pritožbo dne 14.04.1999 (list. št. 34) izročen sodišču (glej 1. alineo 2. odst. 4. člena ZST). O tem, kdo nosi stroške postopka, ki nastanejo nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče v skladu z načelom uspeha v postopku na predlog stranke (glej 154. člen ZPP). Vendar odločitev, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka, ne vpliva na obveznost tožene stranke kot taksnega zavezanca, da predhodno poravna svojo taksno obveznost. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se plačilo dolgovane takse za odgovor na pritožbo prisilno izterja od tožene stranke. Sodišče druge stopnje je preverilo tudi pravilnost odmere izterjevane sodne takse. ZST v 2. odst. tar. št. 1. določa, da se za odgovor na pritožbo plača polovica takse iz 1. odst. tar. št. 1, ki je po določbi 5. odst. tar. št. 1 v gospodarskem sporu povečana za 100%. Glede na vrednost spornega predmeta 885.833,00 SIT in upoštevaje vrednost točke 13,50 SIT na dan vložitve odgovora na pritožbo, znaša taksa za odgovor na pritožbo 900 točk in za opomin 100 točk (tar. št. 37 ZST). Po določbi 5. odst. 7. člena ZST pa se pri izračunu sodne takse, ki jo je treba plačati v primeru prisilne izterjave, uporabi vrednost točke, ki velja na dan izdaje sklepa iz 1. odst. 30. člena ZST (t.j. sklep o prisilni izterjavi). V konkretnem primeru je na ta dan sodna taksa znašala 15,00 SIT. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obračunalo, da znaša dolgovana taksa za odgovor na pritožbo 13.500,00 SIT, stroški opomina pa 1.500,00 SIT. Ker taksni zavezanec dolgovane takse ni plačal v roku 15 dni od prejema opomina (povratnica pripeta v spisu k list. št. 40), je dolžan po 29. členu ZST v zvezi s 30. členom ZST poleg dolgovane takse plačati še pribitek kazenske takse v višini 50% dolgovane takse, skupaj 22.500,00 SIT. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo taksnega zavezanca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o prisilni izterjavi sodne takse (2. točka 365. člena ZPP).