Jedro

Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Sežana, št. 351-179/2010-22 z dne 23. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR povečanem za 20 % DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se zavrne tožnikova zahteva za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo vetrne elektrarne Dolenja vas 15 (EE-V-8) na Griškem polju na zemljišču parc. št. 1103/27 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je investitor dne 26. 4. 2010 vložil vlogo za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-262/2008-9 z dne 25. 11. 2008, za gradnjo vetrne elektrarne Dolenja vas 15 (EE-V-8) na Griškem polju na zemljišču parc. št. 1103/27 k.o. ... Spremembe se nanašajo na spremembo dobavitelja in tipa naprave, ostali elementi gradbenega dovoljenja in tehnični parametri naprave ostanejo isti kot do sedaj. Nov projekt gradbenih konstrukcij in tehnološki načrt je izdelal projektant A. d.o.o., z datumom marec 2010. Prvostopni organ je investitorju izdal odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-179/2010-4 z dne 24. 5. 2010, vendar pa jo je drugostopni organ razveljavil po nadzorstveni pravici s svojo odločbo št. 351-08-311/2010-4 z dne 19. 10. 2010 iz razloga, ker investitor ne izkazuje pravice graditi. V sicer veljavnem in pravnomočnem gradbenem dovoljenju se namreč ugotovitev, da je pravica graditi izkazana, opira na notarsko overjeno zakupno pogodbo, sklenjeno med investitorjem in agrarno skupnostjo B. z dne 20. 7. 2006, za katero pa se je izkazalo, da ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo, zaradi česar je bil zemljiško knjižni predlog pri Okrajnem sodišču v Sežani zavrnjen s sklepom tega sodišča z dne 22. 8. 2006. Tako so kot solastniki zemljiške parcele št. 1103/27 k.o. ... v zemljiški knjigi še vedno vpisani nekdanji člani agrarne skupnosti in njihovi pravni nasledniki. Upoštevaje napotila drugostopnega organa v odločbi z dne 19. 10. 2010, je prvostopni organ v ponovnem postopku ugotovil, da investitor ne izkazuje pravice graditi, zato ni izpolnjen eden od pogojev iz 6. točke 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) , zato je zahtevek zavrnil. Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je moral prvostopni organ v predmetnem postopku pri odločanju o tožnikovi zahtevi upoštevati napotila iz drugostopne odločbe z dne 19. 10. 2010, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici iz razloga, ker je investitor svoje investitorstvo opiral na overjeno zakupno pogodbo med njim in agrarno skupnostjo B. z dne 20. 7. 2006, ki pa ni bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Ker investitor v ponovnem postopku, kljub pozivu prvostopnega organa, ni predložil drugega relevantnega dokazila o pravici graditi, je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pritožbeni ugovor, da ima pritožnik izkazano pravico graditi v že izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju, ni utemeljen, ker mora upravni organ, ko odloča o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja po 73. členu ZGO-1, izvesti enak postopek, kot pri izdaji novega gradbenega dovoljenja, vključno s presojo vseh pogojev po 66. členu ZGO-1, torej tudi o pogoju, da je izkazana pravica graditi. Takšna presoja je obvezna ne glede na obseg predlaganih sprememb pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Katera dokazila so relevantna za izkaz pravice do gradnje je eksaktno določeno v prvem odstavku 56. člena ZGO-1. Pri naštevanju listin, ki izkazujejo pravico graditi, določba 56. člena ZGO-1 sicer našteva med drugim tudi pravnomočne upravne odločbe, med katere pa se lahko štejejo npr. razlastitvene odločbe, odločbe o denacionalizaciji ipd., nikakor pa ne pravnomočno gradbeno dovoljenje. Pritožbeni ugovor o prekoračenem roku za odločanje s strani prvostopnega organa je neutemeljen, saj je pritožnik v zvezi s tem ugovorom izkoristil svoje pravne možnosti z vložitvijo pritožbe zoper molk prvostopnega organa. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Tožnik v tožbi navaja, da je že zoper drugostopno odločbo z dne 19. 10. 2010 vložil tožbo v upravnem sporu, ki pa jo je upravno sodišče zavrglo s sklepom št. II U 41772010-8 z dne 10. 11. 2010. Za gradnjo sporne elektrarne ima izdano pravnomočno in izvršljivo gradbeno dovoljenje, v katerem je izkazana tudi njegova pravica graditi. To pomeni, da zanj velja pravna domneva pravilnosti in zakonitosti, na kar je vezan tudi upravni organ. Zoper to gradbeno dovoljenje v zakonskih rokih ni bilo vloženo nobeno redno ali izredno pravno sredstvo zato ima tožnik pravico po njem graditi. Po jezikovni in logični razlagi prvega in drugega odstavka 73. člena ZGO-1 obstajajo trije zakonski dejanski stani, kdaj se gradbeno dovoljenje lahko spremeni in sicer: nebistvena sprememba gradnje, kjer je zahteva za spremembo fakultativna, bistvena sprememba gradnje, ki ne zahteva izdaje novega gradbenega dovoljenja in bistvena sprememba gradnje za katero je potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje. Novo gradbeno dovoljenje je potrebno izdati v primeru, če pride do spremembe lokacijskih pogojev, kar pa v obravnavanem primeru ni slučaj, saj ni predlagana takšna sprememba gradbenega dovoljenja, ki bi vplivala na lokacijske pogoje ali investitorstvo, ampak le tehnične spremembe, ki se nanašajo na tip vetrne elektrarne, spremembo vetrne konstrukcije, vetrne turbine in izvedbo nove tipske transformatorske postaje s pripadajočo stikalno opremo. Zato je upravni organ postopal nezakonito, ko je njegovo zahtevo obravnaval tako, kot da bi šlo za spremembo gradbenega dovoljenja v celoti, vključno z lokacijskimi pogoji. Ker v tem postopku predlagane spremembe ne vplivajo na lokacijske pogoje in zato po določbah 73. člena ZGO-1 ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja, ni dopustno ponovno preverjanje izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak le tistih, ki jih predlagana sprememba zadeva. Nezmožnost vpisa zakupne pogodbe v zemljiško knjigo, ki je bila ugotovljena potem, ko je gradbeno dovoljenje že postalo pravnomočno in izvršljivo, ne more vplivati na njegovo veljavnost. Takšno gradbeno dovoljenje bi bilo mogoče odpraviti le z ustreznimi pravnimi sredstvi. Tožnik se glede tega sklicuje tudi na priloženo pravno mnenje prof. dr. C.C. (priloga A 4 sodnega spisa), ki navedenim ugovorom pritrjuje. Predlaga, da sodišče na glavni obravnavi presodi, ali predlagane spremembe gradbenega dovoljenja vplivajo na lokacijske pogoje, zaradi česar bi bilo treba na novo presojati, če tožnik izpolnjuje pravico graditi. V ta namen naj sodišče postavi izvedenca gradbene stroke. Predmetne odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj upravni organ, ob svoji obrazložitvi določb 73. člena ZGO-1 ne pove, kako ocenjuje predlagane spremembe vgradnje drugačnega tipa vetrne elektrarne, oz., zakaj jih ne kvalificira kot zadostno podlago za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja. Prav tako je v postopku prišlo do kršitev pravil postopka s predolgim odločanjem upravnega organa. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in odloči, da se izda zahtevana sprememba gradbenega dovoljenja oz. podredno, da se zadeva vrne Upravni enoti Sežana v ponoven postopek, tožena stranka pa mu je dolžna povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V svoji vlogi z dne 2. 2. 2012 tožnik še navaja, da je lokacija predmetne vetrne elektrarne zelo ugodna, njeno izgradnjo pa podpirajo tudi Občina Divača, krajani in večinski lastniki v naselju Dolenja vas, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) in druge okoljevarstvene organizacije. Zastoj pri gradnji povzroča zelo visoke stroške in grozi, da elektrarne v letu 2012 ne bo mogoče spraviti v pogon.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno pravno stališče tožene stranke, da je treba ob vsaki spremembi gradbenega dovoljenja ponovno preveriti izpolnjevanje vseh pogojev za gradnjo po določbah 66. člena ZGO-1, med njimi tudi, če je izkazana pravica graditi. Tožnik, ki že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim gradbenim dovoljenjem (torej po njem lahko gradi), je (kot sam zatrjuje) predlagal takšno spremembo gradbenega dovoljenja, ki v ničemer ne posega v lokacijske pogoje, niti v investitorstvo. Predlagane spremembe se nanašajo le na spremembo dobavitelja in tipa naprave, vsi ostali elementi gradbenega dovoljenja in tehnični parametri naprave pa ostanejo isti kot do sedaj.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 73. členu ZGO-1 določeno, da se gradbeno dovoljenje lahko spremeni, pri čemer lahko investitor vloži zahtevo za njegovo spremembo v času njegove veljavnosti (prvi odstavek). Če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt (ki se gradi oz. rekonstruira) spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih pogojev in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja (drugi odstavek). Če se nova odločba iz prejšnjega odstavka omeji na predlagane spremembe, jo pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku in brez zaslišanja strank, vendar samo, če takšne spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oz. se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja (tretji odstavek). Če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pred začetkom gradnje ali med gradnjo prenese pravico graditi na drugo osebo, se sme na zahtevo te osebe gradbeno dovoljenje spremeniti. Novi investitor mora zahtevi za spremembo predložiti dokazilo o pravici graditi. V tem primeru se gradbeno dovoljenje spremeni po skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank (četrti odstavek). Če se gradbeno dovoljenje spremeni, ostane z izdajo odločbe o njegovi spremembi čas njegove veljavnosti nespremenjen (peti odstavek).

Iz citiranih določb 73. člena ZGO-1 torej izrecno izhaja, da se nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, omeji na predlagane spremembe, če te ne vplivajo na lokacijske pogoje, do te mere, da bi bilo potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje (drugi odstavek). V tem primeru in če spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oz. se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja, se sprememba gradbenega dovoljenja izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek).

Če torej drži tožbeni ugovor, da se v obravnavanem primeru predlagane spremembe ne nanašajo na lokacijske pogoje in ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine ali pogojev za ohranjanje narave, bi se morala nova odločba omejiti le na njih (predlagane spremembe) in bi jo bilo mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek 73. člena ZGO-1). Ker je tožena stranka sprejela po presoji sodišča zmotno pravno stališče, da je treba pri vsaki spremembi gradbenega dovoljenja preveriti vse pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah 66. člena ZGO-1, se do navedenih tožbenih zatrjevanj ni opredelila, zato je ostalo dejansko stanje zadeve v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, v posledici tega pa je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil pravilno uporabljen, posledično tudi dejansko stanje zadeve ni bilo popolno ugotovljeno, zato ji je ugodilo na podlagi 4. točke v povezavi z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral upravni organ, upoštevaje pravna stališča iz te sodbe, popolno ugotoviti dejansko in pravno stanje zadeve in ponovno odločiti o predmetni vlogi za spremembo gradbenega dovoljenja.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega dostavka 25. člena ZUS-1, v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnika, ki je v tem upravnem sporu uspel, zastopal odvetnik, mu v skladu z navedenimi predpisi pripada povrnitev stroškov postopka v pavšalnem znesku 350,00 EUR, povečanem za 20 % DDV.