Jedro

Res mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, vendar bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.

Ni res, da upnik ni dolžan tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in ve tudi za njihovo višino, priglasiti takoj, ko je zanje izvedel in izvedel za njihovo višino. Res je sicer o temelju za povrnitev stroškov v konkretnem primeru že odločeno v sklepu o izvršbi, vendar je treba glede vsakega zahtevanega stroška, ki mora biti priglašen in to pravočasno, oceniti in presoditi njegovo potrebnost in o tem izdati sklep in tako dati strankam možnost pritožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 4. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v 1. točki izreka, v delu, v katerem upnikoma T. in F. K. niso priznani stroški nad zneskom 9,18 EUR) potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, da mora upnikoma T. in F. K. povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 9,18 EUR, odločilo, da se jima višji stroški, priglašeni z vlogo z dne 14. 3. 2012, ne priznajo, prav tako se upnici K. K. ne priznajo stroški, ki jih je priglasila v vlogi z dne 22. 12. 2010 (1. točka izreka), odločilo, da se iz kupnine 4.000,00 EUR najprej poplačajo izvršilni stroški upnikov T. in F. K., ki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan razdelitvenega naroka znašajo 456,56 EUR ter stroški upnice K. K., ki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan razdelitvenega naroka znašajo 576,55 EUR (2. točka izreka), iz ostanka kupnine 2.966,89 EUR se poplača davek na promet nepremičnin, ki znaša 80,00 EUR (3. točka izreka), iz ostanka kupnine 2.886,89 EUR pa se poplača še terjatev upnice K. K., ki na dan razdelitvenega naroka presega ostanek kupnine in v presežku ostane nepoplačana. Nepoplačana ostane v celoti tudi terjatev upnikov T. in F. K.(4. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila upnika T. in F. K.. Poudarjata, da je bilo že v osnovnem sklepu o izvršbi odločeno, da se upniku priznajo vsi nadaljnji izvršilni stroški, zastopnik upnika pa je vse te stroške priglasil v svoji vlogi z dne 14. 3. 2012. Povsem neživljenjsko je pričakovati, da bi moral upnik vsak svoj strošek vsakokratno priglašati. Sodišče je v nasprotju z določbami ZIZ poplačalo terjatev upnice K. K., saj gre za hčerko dolžnika, kateri bi moral preživnino plačati v vsakem primeru, ne pa iz prodane nepremičnine. Predlagata, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da se jima prizna vse stroške, priglašene dne 14. 3. 2012, ter da se terjatev upnice K. K. ne poplača. 3. Na vročeno pritožbo je odgovorila upnica K. K.. Meni, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno stroške priglasiti takoj. Temu je v celoti sledila tudi sodna praksa. Prav tako je pravilno stališče sodišča, da ima poplačilo njene terjatve prednost pred terjatvami drugih upnikov. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje preizkusi v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V predmetni pritožbi upnika izpodbijata odločitev v 1. točki izreka, da se jima stroški nad zneskom 9,18 EUR ne priznajo, in odločitev v 4. točki izreka sklepa. Preizkus je napravilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V sedmem odstavku 38. člena ZIZ je določeno, da se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo. Citirano določilo je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo, in sicer, da mora upnik povrnitev tistih izvršilnih stroškov, ki so mu znani, zahtevati takoj, ko mu je znana njihova višina, povrnitev tistih izvršilnih stroškov, ki mu niso znani, pa lahko zahteva v roku 30 dni po končanju ali ustavitvi izvršilnega postopka. Takšna razlaga citiranega določila sledi tako iz jezikovne razlage sedmega odstavka 38. člena ZIZ, kot iz zgodovinske razlage citiranega določila. Že po določilu sedmega odstavka 32. člena Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78), v katerem je bilo določeno, da je povrnitev stroškov možno zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek, se je izoblikovalo stališče, da ta rok velja le za tiste stroške, za katere stranka ni vedela ali ni vedela za njihovo višino (glej Sudsko izvršilno pravo, Triva, Belajec, Dika: Informator Zagreb 1984, stran 270). Enako stališče je zavzeto tudi v komentarju Zakona o izvršbi in zavarovanju, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2002, Galič, Jan, Jenull, stran 124. Takšna je tudi sodna praksa (sklep VSK II Ip 52/2007 z dne 20. 4. 2007, sklep VSL 1593/2005 z dne 13. 7. 2005, sklep VSL I Ip 4130/2007 z dne 28. 11. 2007). Zmotno je tako pravno stališče pritožbe, da upnik ni dolžan tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in ve tudi za njihovo višino, priglasiti takoj, ko je zanje izvedel in izvedel za njihovo višino. Res je sicer o temelju za povrnitev stroškov v konkretnem primeru že odločeno v sklepu o izvršbi, vendar je treba glede vsakega zahtevanega stroška, ki mora biti priglašen in to pravočasno, oceniti in presoditi njegovo potrebnost in o tem izdati sklep in tako dati strankam možnost pritožbe. Odločitev, kateri stroški se upnikoma priznajo in kateri ne, je tako pravilna.

7. Sodišče prve stopnje je po opravljenem razdelitvenem naroku, na katerem se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke, z izpodbijanim sklepom odločilo o poplačilu v sklepu navedenih terjatev (207. in 208. člen ZIZ). Vrstni red poplačila terjatev oziroma prednost pri poplačilu določa 197. člen ZIZ. Tako se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej po tem vrstnem redu: 1. stroški izvršilnega postopka; 2. davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino; 3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne (prvi odstavek 197. člena ZIZ). Terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, razen davka na dodano vrednost oziroma davka na promet nepremičnine, se poplačajo, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom (drugi odstavek 197. člena ZIZ). Po poplačilu teh terjatev pa se poplačajo terjatve ostalih upnikov po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico (198. člen ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa iz preostanka kupnine (po poplačilu stroškov postopka in davka na promet nepremičnin) najprej poplačalo preživninsko terjatev upnice K. K.. Izhajalo je iz stališča, da gre po določbah ZIZ za terjatev, ki ima prednost pred terjatvijo upnikov T. in F. K., ki sta sicer prva pridobila zastavno pravico na prodani nepremičnini. Sodišče druge stopnje pa se s takšnim stališčem ne strinja.

9. Glede na 197. člen ZIZ imajo pri poplačilu prednost terjatve iz 3. točke prvega odstavka navedenega člena le, v kolikor se nanašajo na zadnje leto, za preostalo obdobje (zapadle več kot leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic (drugi odstavek 198. člena ZIZ). Opisano stališče sodišča druge stopnje podpira tudi pravna teorija (prim. dr. Borivoj Starović, Komentar zakona o izvršnom postupku, "Pravo" d.o.o., Novi sad, 1991, stran 452 in 453) in judikatura (sklep VSM I Ip 1178/2009 z dne 6. 11. 2009, sklep I Ip 1405/2010 z dne 18. 11. 2010). Po mnenju sodišča druge stopnje razlaga, da so navedene terjatve v celoti prednostne, brez utemeljenega razloga favorizira upravičence do privilegiranih terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ in pri tem prezre, da je treba upoštevati tudi položaj hipotekarnega upnika, ki se ob ustanovitvi zastavne pravice na bremen prosti nepremičnini lahko zanese (le) na podatke zemljiške knjige, podatki o obstoju morebitnih privilegiranih terjatev ali postopkov, ki tečejo v zvezi z njimi, pa niso znani (niti enako javno dostopni kot stanje v zemljiški knjigi), da bi lahko npr. ocenil ali vrednost nepremičnine zadošča za zavarovanje njegove terjatve, če bi bil v primeru prisilne prodaje dolžnikove nepremičnine poplačan šele po poplačilu (vseh) privilegiranih terjatev. Res mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, vendar bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.

10. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo vseh dejstev (ali je terjatev preživninske upravičenke K. K. prednostna v celoti in kakšna je terjatev upnikov T. in F. K.), zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi upnikov T. in F.K. ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje v 4. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (v 1. točki izreka v delu, v katerem sodišče pritožnikoma ni priznalo stroškov nad 9,18 EUR) sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o pritožbenih stroških je na podlagi četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, pridržalo za končno odločbo.