Jedro

Prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo po določbi 48. člena ZBPP ni izvzeta iz premoženja, iz katerega je dolžan upravičenec do brezplačne pravne pomoči povrniti stroške postopka. Povrnitev stroškov v pravdnem postopku je bila odmerjena glede na doseženi uspeh, zato mora razliko v stroških, zaradi (samo) delnega uspeha v pravdi, vrniti tožnica.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka, na podlagi določbe 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) sklenila, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji (RS) 4.273,54 EUR stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v roku 8 dni, sicer bo dolžni znesek prisilno izterjan po uradni dolžnosti. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe št. Bpp 318/2004-5 z dne 22. 10. 2004, dopolnilne odločbe št. Bpp 318/2004-12 z dne 13. 4. 2006 in dopolnilne odločbe št. Bpp 318/2004-24 z dne 15. 12. 2008 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v pravdni zadevi št. P 430/2004 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje, kot oprostitev plačila predujma za izvedenca cestno prometne stroke in predujma za izvedenca medicinske stroke ter kot oprostitev plačila sodnih taks. Na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 430/2004-74 z dne 31. 7. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1870/2009 je bilo združenje X. dolžno tožnici plačati odškodnino v znesku 145.000,00 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti tudi pravdne stroške v višini 7.317,71 EUR. Na podlagi sklepa opr. št. Bpp 318/2004-40 z dne 9. 2. 2010 so bili odvetniku tožnice A.A. odmerjeni stroški in nagrada v skupni višini 8.406,54 EUR, na podlagi sklepa opr. št. Bpp 318/2004-17 z dne 28. 6. 2006 je bila izvedencu dr. B.B. odmerjena izvedenina v skupni višini 1.420,47 EUR in na podlagi sklepa opr. št. Bpp 318/2004-33 z dne je bila izplačana nagrada izvedencu C.C. v skupni višini 774,80 EUR, tako da je bilo za tožnico iz naslova brezplačne pravne pomoči skupno izplačano 10.599,81 EUR in nasprotna stranka RS ni bila dolžna povrniti stroškov postopka. Ker je tožnica v postopku delno uspela in pridobila premoženje, nasprotna stranka pa RS ni bila dolžna povrniti stroškov postopka, je tožnica sama dolžna povrniti vse stroške, ki so bili zanjo izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da je tožnica že povrnila znesek 6.326,27 EUR, je dolžna povrniti še znesek 4.273,54 EUR, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. Tožena stranka je tožnico še opozorila, da je na njen predlog možno skleniti tudi pisni dogovor o načinu vračila.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila na podlagi sodbe opr. št. P 430/2004 upravičena do plačila pravdnih stroškov v višini 7.317,71 EUR in je ta znesek (skupaj s svojo hčerko D.D.) tudi plačala toženi stranki. S tem je v celoti zadostila svojim obveznostim do tožene stranke. Iz naslova brezplačne pravne pomoči je bilo zanjo res izplačanih 10.599,81 EUR, vendar pa razlika ne more bremeniti tožnice. Navedena razlika je namreč nastala zaradi (ne)uspeha v pravdi, katerega edino bistvo je, da je tožnica iz naslova pravdnih stroškov prejela zgolj znesek 7.317,71 EUR, ki pa ga je v celoti že plačala toženi stranki. Meni tudi, da je zahtevek tožene stranke v nasprotju z moralo in kot tak tudi ničen. Dosojena ji je namreč bila odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi 100 % invalidnosti, nima pa nobenega drugega premoženja in je brez zaposlitve. Sodišču predlaga, da v obrazložitvi svoje sodbe navede, da je zahtevek po plačilu zneska 4.273,54 EUR, ki ga v plačilo terja tožena stranka, ničen. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 48. člena ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je RS izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, glede na spisovne podatke, pravilna. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica v postopku delno uspela in je na podlagi pravnomočne sodbe prejela odškodnino v višini 145.000,00 EUR. Na podlagi pravilne ugotovitve o pridobitvi premoženja, je tožena stranka pravilno ugotovila tudi, da je tožnica dolžna povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka. Za tožnico je bilo dejansko izplačanih 10.599,81 EUR, medtem ko nasprotna stranka RS ni bila dolžna povrniti stroškov postopka. Sodišče se zato strinja z zaključkom tožene stranke glede dolžnosti povrnitve stroškov, da mora te stroške v celoti povrniti tožnica. Ker je tožnica vrnila znesek 6.326,27 EUR (glede na to, da je bilo v plačani znesek 7.317,71 EUR vključeno tudi vračilo stroškov njene hčerke D.D. v znesku 991,44 EUR), je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je dolžna povrniti še znesek 4.273, 54 EUR.

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Prisojena nepremoženjska škoda po določbi 48. člena ZBPP ni izvzeta iz premoženja. Povrnitev stroškov v pravdnem postopku je bila tožnici odmerjena glede na doseženi uspeh, zato mora razliko v stroških, zaradi (samo) delnega uspeha v pravdi, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka, vrniti tožnica.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pri izpodbijani odločbi zato po mnenju sodišča niso podani razlogi za ničnost. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).