Jedro

Ker delovno razmerje tožeči stranki ni prenehalo in je ta še vedno zaposlena v S. d.d., zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 8. člena ZPPPAI ni upravičena do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odločba tožene stranke št. 106-2/03-04-4/6 z dne 26.2.2004, in da se tožeči stranki prizna pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po Zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Ur. l. RS, št. 56/1996 in nadaljnji). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka. Zavrnilna prvostopenjska sodba temelji na ugotovitvi, da tožeči stranki delovno razmerje pri delodajalcu ni prenehalo, temveč še traja, zato za upokojitev pod ugodnejšimi pogoji ni podan pogoj iz 8. člena ZPPPAI. Za pridobitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji morata biti kumulativno izpolnjena formalni pogoj iz 8. člena ZPPPAI in materialni pogoj iz 7. člena ZPPPAI.

Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo, potrdilo prvostopenjsko sodbo in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišči sta kršili ustavno pravico do enakosti pred zakonom in ustavno pravico do enakega varstva pravic, saj ni bilo upoštevano, da so se delavci S. ob enakih pogojih, kot so podani pri tožeči stranki, upokojili po ZPPPAI. Noben od delavcev S. družb, ki so se upokojili po ZPPPAI, do tedaj ni dobil odločbe o prenehanju delovnega razmerja kot tehnološki višek po ZPPPAI in ni bil niti en dan prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Prvostopenjsko sodišče je kršilo tudi ustavni pravici do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Vložena tožba je pravno sredstvo zoper odločbo tožene stranke, zato mora sodišče ob presoji zakonitosti te odločbe kontrolirati postopek, ki se je vodil pri toženi stranki, kar je uzakonjeno tudi v 81. členu ZDSS. Tega sodišče ne more storiti, ne da bi vpogledalo v spis tožene stranke, zaradi česar je tudi podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zaradi kršitev ustavnih pravic bi moralo pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP prvostopenjsko sodbo razveljaviti, saj je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, ker sta sodišči 8. člen ZPPPAI tolmačili ozko in nista ocenili izjave delodajalca, da tožeči stranki glede na njene delovne sposobnosti ni mogoče zagotoviti druge zaposlitve niti s prekvalifikacijo ali drugimi kadrovskimi ukrepi. Širše tolmačenje 8. člena ZPPPAI izhaja tudi iz tega, da je tožena stranka v svoji odločbi navajala zgolj, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 7. člena ZPPPAI. Tožeča stranka predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Revizijsko sodišče odgovora ni upoštevalo, saj ga ni vložila pooblaščena oseba. Iz spisa izhaja, da je za toženo stranko opravljala pravdna dejanja v postopku pomočnica državnega pravobranilca. V skladu z drugim odstavkom 27. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra - Ur. l. RS, št. 20/1997 in nadaljnji) pomočnik državnega pravobranilca zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona v zadevah, ki sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, okrožnih sodišč, delovnih in socialnih sodišč ter upravnih organov in v okviru pooblastila generalnega državnega pravobranilca ali državnega pravobranilca zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona v drugih zadevah ter opravlja druge naloge po tem zakonu. Za vložitev odgovora na revizijo bi morala pomočnica državnega pravobranilca predložiti izrecno pooblastilo generalnega državnega pravobranilca ali državnega pravobranilca, česar pa v obravnavani zadevi ni storila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP), pri tem pa je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revident neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, kadar sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe - revizija zatrjuje, da je bilo zaradi kršitve ustavnih pravic dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato bi drugostopenjsko sodišče moralo na podlagi 355. člena ZPP razveljaviti prvostopenjsko sodbo. Revizijsko sodišče soglaša z ugotovitvijo izpodbijane sodbe, da so bila v obravnavni zadevi razčiščena vsa tista dejstva, ki so bila bistvenega pomena za sprejem odločitve. Pravilna je tudi presoja pritožbenega sodišča, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena bistvena kršitev postopka, ker ni bil izveden dokaz z vpogledom v upravni spis tožene stranke. S tem dokazom bi se namreč lahko ugotavljal le obstoj pogojev iz 7. člena ZPPPAI, kar pa ob predhodni ugotovitvi neobstoja pogoja iz 8. člena ZPPPAI ni bilo potrebno.

Zmotni so očitki o kršitvah ustavnih pravic. Revident očita kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije - URS, št. 33/1991 in nadaljnji) in do enakega varstva pravic (22. člen URS) in v zvezi s tem opozarja na primere delavcev S. d.d., ki naj bi se upokojili ob enakih pogojih kot so podani pri tožeči stranki - torej kljub temu, da zakonski pogoj iz 8. člena ZPPPAI ni bil izpolnjen. Obravnavani revizijski očitek ni utemeljen, saj tožeča stranka zahteva enakost pri obravnavanju s sklicevanjem na drugačno obravnavanje drugih delavcev, ki pa v primeru upokojevanja, ne da bi bili za to izpolnjenji zahtevani pogoji iz ZPPPAI, ni moglo biti zakonito. Neuspešen je tudi revizijski očitek kršitev ustavnih pravic do sodnega varstva (23. člen URS) in do pravnega sredstva (25. člen URS), ki naj bi bili podani zato, ker v postopku presoje zakonitosti odločbe tožene stranke ni bilo vpogledano v njen spis. Takšno sklicevanje ne ponuja dejanske podlage za trditev, da sta bila v postopku kršena 23. in 25. člen URS, ampak po svoji vsebini predstavlja uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (v povezavi z očitano bistveno kršitvijo določb postopka), glede česar pa je revizijsko sodišče že zavzelo stališče. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

ZPPPAI je kot enega od svojih ciljev v 1. členu opredelil tudi zagotovitev socialne varnosti delavcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu in v ta namen predvidel zagotovitev potrebnih sredstev. Za izvedbo tega cilja je v 6. členu zaradi reševanja kadrovsko-socialnih problemov, ki jih je povzročila dolgotrajna uporaba azbesta, določil uvedbo pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Pri tem je v 7. členu kot pogoj za pridobitev te pravice določil nižje starostne meje in nižja obdobja minimalne pokojninske dobe ter najmanj deset let dela v neposredni proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov (prvi odstavek), oziroma najmanj 20 let dela v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest (drugi odstavek). V skladu z 8. členom ZPPPAI lahko delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona, uveljavljajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zaradi zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta.

Upoštevaje citirana določila ZPPPAI je sodišče pravilno razlogovalo, da mora biti za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ugotovljeno kumulativno izpolnjevanje pogojev iz 7. in 8. člena tega zakona. Iz besedila 8. člena ZPPPAI med drugim izhaja, da lahko delavec uveljavlja pravico do takšne pokojnine le, če mu je delovno razmerje prenehalo, s prekvalifikacijo pa mu ni mogoče zagotoviti druge, ustrezne zaposlitve. Ker je v izpodbijani sodbi ugotovljen obstoj med strankama nespornega dejstva, da delovno razmerje tožeči stranki ni prenehalo in da je ta še vedno zaposlena v S. d.d., je sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 8. člena ZPPPAI materialnopravno pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni upravičena do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji. Revizijskih navedb o širšem tolmačenju 8. člena ZPPPAI ni mogoče upoštevati, saj je zakonsko zahtevani pogoj prenehanja delovnega razmerja jasen in nedvoumen, pravilnost sprejete odločitve pa nenazadnje smiselno izhaja tudi iz odločitve Ustavnega sodišča RS U-I-295/1998 z dne 1. februarja 2001. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.