Jedro

Ker odločanje o premoženjskopravnem zahtevku predstavlja adhezijski postopek, ki poteka po pravilih civilnega prava, je potrebno odločbo o premoženjskopravnem zahtevku ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v treh povedih zapisalo zgolj, da je sodišče zahtevek v celoti priznalo in da je oškodovanec v spis vložil potrdila o plačilu računov za opravljena dela za obnovo poslopja in poravnavo, sklenjeno z zavarovalnico, iz česar izhaja, da je uveljavljal le razliko, ni pa pojasnilo, na podlagi česa je zaključilo, da je oškodovanec res utrpel škodo v navedeni višini niti, zakaj zavarovalnica oškodovancu ni plačala celotne škode.

Izrek

Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da se na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oškodovanega B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom obdolžencu na podlagi prvega odstavka 70.b člena KZ-1 izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ker je storil dejanje, s katerim je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po tretjem in prvem odstavku 314. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1. Oškodovancu je na podlagi 105. člena ZKP „priznalo“ premoženjskopravni zahtevek v višini 7.021,95 EUR, „kar je obdolženec dolžan plačati“. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. in 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Obdolženčev zagovornik je s pritožbo izpodbijal le točko II sklepa – odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Uveljavljal je pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v točki II spremeni tako, da "premoženjskopravni zahtevek zavrne" in oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo ter odloči o stroških pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da izpodbijana „sodba“ (pravilno: sklep) v zvezi z odločitvijo o premoženjskopravnem zahtevku nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma da je odločba o premoženjskopravnem zahtevku povsem neobrazložena.

5. Kot je pojasnilo že Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-103/14-27 z dne 6.6.2018, je potrebno odločbo o premoženjskopravnem zahtevku ustrezno obrazložiti, saj odločanje o premoženjskopravnem zahtevku predstavlja adhezijski postopek, ki poteka po pravilih civilnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločba o premoženjskopravnem zahtevku v izpodbijanem sklepu res pomanjkljivo obrazložena. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 16 izpodbijanega sklepa v treh povedih zapisalo zgolj, da je sodišče zahtevek v celoti priznalo in da je oškodovanec v spis vložil potrdila o plačilu računov za opravljena dela za obnovo poslopja in poravnavo, sklenjeno z zavarovalnico, iz česar izhaja, da je uveljavljal le razliko. Sodišče prve stopnje pa ni pojasnilo, na podlagi česa je zaključilo, da je oškodovanec res utrpel škodo v skupni višini 14.305,95 EUR, kot je navedel v premoženjskopravnem zahtevku (l. št. 48). Iz obrazložitve tudi ne izhaja, zakaj zavarovalnica oškodovancu ni poravnala celotne škode oziroma zakaj je prišlo do razlike, ki jo je nato sodišče prve stopnje v plačilo naložilo obdolžencu.

6. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je pomanjkljiva obrazložitev odločbe o premoženjskopravnem zahtevku posledica dejstva, da na podlagi izvedenih dokazov sploh ni mogoče ugotoviti, zakaj je oškodovancu zavarovalnica plačala „le“ 7.284,00 EUR, niti, kako je nastala razlika med zneskom, ki ga je iz naslova škode zaradi obravnavanega dejanja plačala zavarovalnica, ter zneskom 14.305,95 EUR, ki ga kot nastalo škodo izkazuje oškodovanec v premoženjskopravnem zahtevku. Iz poravnave med oškodovancem in zavarovalnico (C2) namreč te podrobnosti ne izhajajo, med dokaznim gradivom pa tudi ni najti kakšnih drugih listin (denimo zavarovalne pogodbe), ki bi to pojasnjevale, niti teh dejstev ni pojasnil sam oškodovanec. Tako pritožnik utemeljeno trdi, da ni jasno, kaj pravzaprav oškodovančev premožejskopravni zahtevek sploh zajema.

7. Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da podatki kazenskega postopka ne dajejo zadostne oziroma zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo o premoženjskopravnem zahtevku (drugi odstavek 105. člena ZKP), oziroma bi se s poizvedovanjem o premoženjskopravnem zahtevku kazenski postopek zavlekel (prvi odstavek 100. člena in drugi odstavek 104. člena ZKP).

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca, na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP, s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.