Jedro

Ni podana procesna ovira res iudicata. Položaja, ko upnik zaradi izterjave iste denarne terjatve ponovno predlaga izvršbo z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti, ni mogoče enačiti s položajem, ko upnik to stori znotraj še tekočega izvršilnega postopka, v katerem je bila izvršba s konkretnimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti že pravnomočno ustavljena.

Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, v primeru, ko je bila izvršba pravnomočno ustavljena kot neuspešna, meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi zajemajo le konkretni izvršilni postopek, ne segajo pa tudi zunaj njega. To pomeni, da mora upnik izkazovati spremenjene okoliščine le v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti le v izvršilnem postopku, v katerem je bila izvršba s temi istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti že pravnomočno ustavljena kot neuspešna. Ko gre za nov predlog za izvršbo v novem izvršilnem postopku, pa upniku spremenjenih okoliščin ni treba izkazovati in se lahko tako izvršba z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti dovoli kljub temu, da ni izkazano, da pa sedaj izvršba bo možna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka ter v izpodbijanem delu III. točke izreka (to je glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka) potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi I 113/2024 z dne 4. 4. 2024 razveljavilo za: - 130,38 EUR glavnice iz tč. Ia) izreka, - glavnico v višini 130,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 2. 2024 dalje do plačila (tč. Ic) izreka) in - zamudne obresti v višini 1,67 EUR, obračunanih od glavnice v višini 130,11 EUR (tč. Id) izreka) ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), v preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi v delu, kolikor ni bilo ugodeno ugovoru, in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Hkrati naj sodišče odloči, da je upnica dolžna dolžniku plačati pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da ne držijo ugotovitve sodišča, saj so vse terjatve iz I.b) točke sklepa o izvršbi že zastarane in upnica ni izkazala, da temu ni tako. Nikakor pa sodišče ne bi smelo dovoliti ponovne izvršbe na nepremičnine, glede katerih je bila prej izvršba kot neuspešna že ustavljena. Sodišče je izvršbo dovolilo na nepremično premoženje dolžnika: - parcela X 111 do skupaj 25/48, - parcelo X 222, do skupaj 3/8, - parcelo X 333 do skupaj 3/8. Vendar so bile vse izvršbe na te dolžnikove solastne deleže že do sedaj kot neuspešne ustavljene: - po sklepu naslovnega sodišča In 466/2012 z dne 17. 2. 2016: na parcelo X 111, do skupaj 25/48, - po sklepu naslovnega sodišča In 312/2013 z dne 13. 7. 2012: na parcelo X 222 do skupaj 3/8 in na parcelo X 333 do skupaj 3/8. Ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine, glede katerih je bila izvršba kot neuspešna že ustavljena, ni možna. Možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. Pa takih razlogov ni. Zato dolžnik vztraja, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izvršbo ustavi.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

6.V obravnavani zadevi je bila na predlog upnice zoper dolžnika s sklepom o izvršbi z dne 4. 4. 2024 dovoljena izvršba zaradi izterjave upničine davčne terjatve. Podlaga za izdajo sklepa o izvršbi je izvršljiv seznam izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Kranj, DT 1.

7.Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi in mu v I. točki izreka delno ugodilo, v preostalem delu pa je v II. točki izreka, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ugovor zavrnilo. Kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje, je ugovoru ugodilo glede terjatev iz točke Ia) ter iz točke Ic) in Id) izreka sklepa o izvršbi, in sicer iz ugovornih razlogov po 8. oziroma 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede terjatev iz točke Ib) izreka sklepa o izvršbi pa je sodišče prve stopnje štelo, da ugovor zastaranja ni utemeljen. Prav tako je sodišče kot neutemeljen štelo ugovor glede terjatve iz točke Ie) izreka sklepa o izvršbi ter glede ostalih uveljavljanih ugovornih razlogov. Dolžnik je namreč navajal, da ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine, za katere je bila izvršba kot neuspešna že ustavljena, ni možna, saj bi bila tudi sedaj neuspešna.

8.Sodišče prve stopnje navedenemu ni sledilo, z obrazložitvijo, da upnik v novem izvršilnem postopku ni omejen glede predlaganja izvršilnih sredstev in lahko ne glede na to, da je bila izvršba na določeno izvršilno sredstvo v prejšnjem izvršilnem postopku ustavljena, v novem izvršilnem postopku predlaga izvršbo z istim izvršilnim sredstvom in predmetom. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, se namreč meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo. Upniku v novem izvršilnem postopku z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti tudi ni treba izkazovati spremenjenih okoliščin.

9.Izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora v preostalem delu je pravilna, prav tako njena obrazložitev.

10.Kolikor se nanaša na ugovor zastaranja terjatve iz I.b) točke izreka o izvršbi, je pritožba povsem pavšalna. Dolžnik namreč le navrže, da so vse terjatve iz I.b) točke izreka sklepa o izvršbi že zastarane in da upnica nasprotnega ni izkazala. Tudi sicer pa višje sodišče soglaša s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje, da relativno zastaranje pravice do izterjave davka do vložitve predloga za izvršbo v tej zadevi dne 11. 3. 2024 ni nastopilo zaradi pretrganja petletnega zastaralnega roka, do česar je prišlo zaradi teka izvršilnega postopka In 466/2012 oziroma In 312/2013 (prim. tretji odstavek 125. člena Zakona o davčnem postopku; v nadaljevanju: ZDavP-2 v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 126. člena ZDavP-2). Desetletni absolutni zastaralni rok (prim. sedmi odstavek 126. člena ZDavP-2) pa sicer je že potekel, a je podana izjema iz 126.a člena ZDavP-2, saj so davčne terjatve upnice zavarovane s hipoteko. Do zastaranja spornih terjatev iz I.b) točke izreka sklepa o izvršbi tako ni prišlo, kot nasprotna pritožbena trditev ni pravilna.

11.Prav tako pa pritožbi ni mogoče slediti v delu, v katerem dolžnik vztraja, da ponovna izvršba na iste nepremičnine, na katere je že tekla izvršba v prejšnjih izvršilnih postopkih (In 466/2012 in In 312/2013), ni dopustna. Višje sodišče namreč soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da ni podana procesna ovira

res iudicata

(prim. 319. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Položaja, ko upnik zaradi izterjave iste denarne terjatve ponovno predlaga izvršbo z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti, ni mogoče enačiti s položajem, ko upnik to stori znotraj še tekočega izvršilnega postopka, v katerem je bila izvršba s konkretnimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti že pravnomočno ustavljena.

12.Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, v primeru, ko je bila izvršba pravnomočno ustavljena kot neuspešna, meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi zajemajo le konkretni izvršilni postopek, ne segajo pa tudi zunaj njega. To pomeni, da mora upnik izkazovati spremenjene okoliščine le v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti le v izvršilnem postopku, v katerem je bila izvršba s temi istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti že pravnomočno ustavljena kot neuspešna. Ko gre za nov predlog za izvršbo v novem izvršilnem postopku, pa upniku spremenjenih okoliščin ni treba izkazovati in se lahko tako izvršba z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti dovoli kljub temu, da ni izkazano, da pa sedaj izvršba bo možna

Napačno je zato nasprotno pritožbeno stališče, da bi bilo izvršbo na konkretne nepremičnine dopustno dovoliti le, če bi upnica izrecno navedla razloge, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršba sedaj uspešna.

13.Po povedanem je izpodbijana odločitev o glavni stvari (II. točka izreka) pravilna, pritožba pa ne ovrže niti odločitve o dolžnikovih stroških ugovornega postopka (III. točka izreka; šesti odstavek 38. člena ZIZ in tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka ter v izpodbijanem delu III. točke izreka (to je glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka), potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Glede na neuspeh s pritožbo dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije svoje stroške odgovora na pritožbo upnica, saj z njim ni v ničemer prispevala k določitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Glej že v izpodbijanem sklepu citirani odločbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 37/2021 z dne 19. 5. 2021 in II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011. Prim. tudi Orož D., Časovne meje dodatne izvršbe (1), Pravosodni bilten 1/2015, str. 183 in naslednje.

Zveza:

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 125, 125/3, 126, 126/2, 126/4, 126a Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 55/1, 55/1-8, 55/1-11