Jedro

Pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski: sodišče v prvem členu ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato v drugem členu ugotovi obstoj toženčeve terjatve, ter potem v tretjem členu izreče pobotanje in tožbeni zahtevek zavrne ali pa mu deloma ugodi, če je toženčeva v pobot uveljavljena terjatev nižja od tožnikove. Če sodišče meni, da toženčeva terjatev ne obstoji, ugotovi to v drugem členu izreka, v tretjem členu izreka pa tožencu naloži plačilo vtoževane terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 403,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2013 do prenehanja obveznosti in znesek 633,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2013 do plačila (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka v roku 8 dni dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 222,28 EUR, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do prenehanja obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je laično pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Opozarja, da lastnik v zapisnik ni vnesel škode, ki jo je tekom najemnega razmerja na stanovanju povzročila tožena stranka, zato ker tožena stranka ni želela priznati nobene škode in je podpis primopredajnega zapisnika zavrnila. Sodišče prve stopnje je tudi v celoti spregledalo kasnejše dokaze o nastali škodi v stanovanju.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je utemeljen zahtevek tožeče stranke v višini 508,43 EUR (za čiščenje stanovanja 60,00 EUR, za čiščenje prevleke postelje 20,00 EUR, za nadomestitev jogija 100,00 EUR, za čiščenje zaves 20,00 EUR, za poškodbe hladilniških elementov 45,76 EUR, za strošek cenilca 60,00 EUR, za sanacijo tuš kabine in ploščic 150,00 EUR, za strošek odprave posledic demontaže pomivalnega stroja 16,00 EUR, za beljenje sten 20,00 EUR ter 16,67 EUR za izgubljeni dobiček).

8. Nadalje je prvo sodišče ugotovilo, da je toženka uveljavljala v pobot plačano varščino v višini 1.000,00 EUR.

9. Tretji odstavek 324. člena ZPP določa, da izrek sodbe obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski: sodišče v prvem členu ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato v drugem členu ugotovi obstoj toženčeve terjatve, ter potem v tretjem členu izreče pobotanje in tožbeni zahtevek zavrne ali pa mu deloma ugodi, če je toženčeva v pobot uveljavljena terjatev nižja od tožnikove. Če sodišče meni, da toženčeva terjatev ne obstoji, ugotovi to v drugem členu izreka, v tretjem členu izreka pa tožencu naloži plačilo vtoževane terjatve. Tretji odstavek 319. člena ZPP namreč določa, da če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Navedeno pomeni, da se pravnomočnost nanaša le na izrek sodbe, ne pa na njegovo obrazložitev.

10. V konkretni zadevi iz obrazložitve sodbe (zadnji odstavek 7. točke) sicer izhaja, da tožničina v pobot uveljavljena terjatev obstoji, vendar pa v izreku sodbe prvo sodišče o pobotnem ugovoru ni odločilo, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je pritožbeno sodišče upoštevalo po uradni dolžnosti. Od odločitve o pobotnem ugovoru tožene stranke je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke, zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z drugimi pritožbenimi navedbami in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj bi v nasprotnem primeru prišlo do preskoka v sojenju med stopnjami sodišč, ko bi sodišče druge stopnje prvič odločalo o obstoju v pobot uveljavljane terjatve.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (določba tretjega odstavka 165. člena ZPP).