Jedro

Sodišče prve stopnje je konkretno in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj listina, ki jo je tožnica priložila predlogu za obnovo postopka (nov dokaz), ni takšne narave (oziroma zakaj odločitev o tožničinih zahtevkih zoper prvotoženko ne bi bila drugačna, tudi če bi bila listina predložena v času, ko o njih še ni bilo odločeno). Pritožba tem (za predmetni pritožbeni postopek edino pomembnim) zaključkom sodišča prve stopnje (argumentirano) ne oporeka in jih zato tudi ne izpodbije. Nestrinjanje z materialnopravnim naziranjem prvostopenjskega kot tudi pritožbenega sodišča, zaradi katerega njenim tožbenim zahtevkom ni bilo ugodeno, pa je za postopek odločanja o njenem predlogu za obnovo postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nerelevantno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 10. 2014 odločilo: - da se postopek s tožničinim predlogom za obnovo postopka z dne 23. 3. 2012, ki je bil prekinjen z dnem 28. 5. 2012, nadaljuje z dnem 20. 2. 2014 (I. točka izreka), - da se tožničin predlog za obnovo postopka z dne 23.3.2012 zavrne (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 338. člena ZPP (v zvezi s prvim in drugim odstavkom 339. člena, točka 14 in 15), zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da se sodišče prve stopnje do dela njenih materialnopravnih naziranj ni opredelilo. Sama je ves čas postopka, pa tudi v predlogu za obnovo postopka zatrjevala, da uveljavlja ugotovitev sklenjene ustne pogodbe na podlagi teorije o realizaciji na podlagi 58. člena OZ. Zaključek pritožbenega sodišča, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, zaradi neupoštevanja določbe 58. člena OZ (v zvezi z določbami ZFPPIPP) glede pridobitve lastninske pravice in možnosti uveljavljanja izločitvene pravice ni pravilen. Tako pritožbeno sodišče kot sodišče prve stopnje sta zanemarili dejstvo, da predstavlja zemljiškoknjižna listina, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo, le razpolagalni del pravnega posla, s katerim se prenaša lastninska pravica na nepremičninah. Sama v tem postopku ni zanikala, da s takšno listino (in sicer listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ki mora biti na podlagi 23. člena SPZ overjeno pri notarju) ni razpolagala. V celotnem postopku je zatrjevala, da je bila sklenjena veljavna ustna pogodba, ki je bila realizirana. Prav zaradi realizacije pa je na podlagi določbe 58. člena OZ odpadla potreba po vseh ostalih obličnostnih zahtevah. Do teh pravnih naziranj tožnice v zvezi z določbo 58. člena OZ se doslej ni opredelilo še nobeno sodišče. Nadalje poudarja, da ne prvo in ne drugo tožena stranka nista zatrjevali, da tožnica svoje obveznosti ne bi izpolnila. Sama v pričetku stečajnega postopka ni imela terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine temveč že lastninsko pravico. Pri tem ne gre za nedenarno terjatev, ki bi konvertirala na podlagi določbe 253. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena ZFPPIPP. Realizacija ustno dogovorjene prodajne pogodbe je bila namreč izvršena krepko pred pričetkom stečajnega postopka. Iz navedenega razloga pa sta tako primarni kot tudi podredni zahtevek tožeče stranke utemeljena. Nadalje se sklicuje na hudo kršitev vestnosti in poštenja prvotožene stranke (kar v nadaljevanju tudi podrobneje opisuje). Opozarja na nepravilnost odločitve pritožbenega sodišča ter sodišča prve stopnje tudi v delu, v katerem sta ti dve odločili, da je bila tožnica dolžna predlagati nadaljevanje postopka, ki se je sicer že na predlog in prevzem postopka s strani stečajne upraviteljice nadaljeval pravočasno (tudi to v nadaljevanju natančneje pojasnjuje). Na koncu poudarja, da ugotovitveni zahtevek, kot ga je v uveljavljala v tem postopku (ter ga modificirala po prejemu s strani prvotoženke podpisane prodajne pogodbe), predstavlja temelj njenega izločitvenega zahtevka v okviru stečajnega postopka zoper prvotoženko. Njena pravna korist je zato jasna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila tožnica, temelji na njenem zatrjevanju pridobitve pogodbe o prodaji in nakupu stanovanjske enote kot posameznega dela stavbe z dne 17. 11. 2008, s katero naj pred 14. 7. 2011 ne bi razpolagala in na podlagi katere naj bi (glede na navedbe podane v predlogu za obnovo postopka) v postopku lahko uspela. Sodišče prve stopnje je v točkah 8 – 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretno in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj omenjena listina ni takšne narave (oziroma zakaj odločitev o tožničinih zahtevkih zoper prvotoženko ne bi bila drugačna, tudi če bi bila listina predložena v času, ko o njih še ni bilo odločeno). Pritožba tem (za predmetni pritožbeni postopek edino pomembnim) zaključkom sodišča prve stopnje (argumentirano) ne oporeka in jih zato tudi ne izpodbije. Nestrinjanje z materialnopravnim naziranjem prvostopenjskega kot tudi pritožbenega sodišča,(1) zaradi katerega njenim tožbenim zahtevkom ni bilo ugodeno, pa je za postopek odločanja o njenem predlogu za obnovo postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nerelevantno. Posledično to velja za vse pritožbene navedbe, ki jih je v zvezi s tem podala in do katerih se pritožbeno sodišče zato ni (posebej) opredeljevalo.(2)

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).(3) Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): In hkrati očitek, da nista uporabili (upoštevali) 58. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami).

Op. št. (2): Enako velja za njeno nestrinjanje s stališčem (prvostopenjskega in pritožbenega sodišča), da naj bi bila ona dolžna predlagati nadaljevanje postopka.

Op. št. (3): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.