Jedro

Pisni obračun plače, ki s strani delodajalca ni podpisan (plačilni list), ne predstavlja odločitve delodajalca o pravicah in obveznostih delavca. Kolikor delavec uveljavlja plačilo denarnega zneska zgolj na podlagi takšnega obračuna plače, uveljavlja denarno terjatev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je uveljavljal plačilo zneska 2,100.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova neutemeljeno znižane plače za leta 1994, 1995 in 1996. Ugotovilo je, da tožnik ni dokazal, da bi zoper zniževanje plače iz naslova negativne ocene delovne uspešnosti pri toženi stranki uveljavljal varstvo pravic in zato ni izpolnil pogojev za sodno varstvo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju tožbe.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponovno navaja, da se je nekajkrat pisno pritožil zoper oceno delovne uspešnosti in graja stališče, da bi se moral pritožiti prav na vsako negativno oceno, kar bi bilo, glede na razmere pri toženi stranki, tudi sicer nemogoče. Ker je šlo za dalj časa trajajoče šikaniranje s strani tožene stranke, je svoj zahtevek med postopkom spremenil v odškodninski zahtevek zaradi nezakonitega postopanja tožene stranke. Zato bi moralo sodišče tak odškodninski zahtevek obravnavati po vsebini, saj za uveljavljanje denarnega zahtevka predhodni postopek pri delodajalcu ni obvezen. Sicer bi moralo sodišče upoštevati, da je tožena stranka ugovarjala zahtevku šele v pritožbi zoper prvotno ugodilno sodbo sodišča prve stopnje.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 12/03) je sodišče revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

V skladu z določbami 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Niti izpodbijani sklep sodišča druge stopnje, niti sklep sodišča prve stopnje ne navajata pravne podlage za odločitev. V skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ki je veljal oziroma je bil v uporabi v spornem obdobju, delavec ne more zahtevati varstvo pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve.

Tožnik je v tožbi in med postopkom pred sodiščem prve stopnje opredelil svoj zahtevek kot uveljavljanje pravice do denarne terjatve, oziroma kot je značilno za denarne zahtevke. Uveljavljal je plačilo denarnega zneska iz naslova plače, ker je ugotovil, da mu je bila plača, katere obračun je bil razviden iz plačilnih listov, izračunana in izplačana napačno, v njegovo škodo.

Plačilni list oziroma pisni obračun plače je v skladu s 50. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS, št. 32/97) listina, ki mora biti pri izplačilu plače vročena delavcu in vsebuje podatke o obračunu in strukturi delavčeve plače ter njeni višini. Pisni obračun plače, ki s strani delodajalca ni podpisan, ne predstavlja odločitve delodajalca o pravicah in obveznostih delavca, to je odločbe iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR ali sklepa iz prvega odstavka 106. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), temveč gre le za formalno obvestilo o obračunu in izplačilu plače. Niti zakon, niti KP zoper tak obračun plače nista predvidela možnosti vložitve ugovora pri delodajalcu, temveč je lahko v skladu s tretjim odstavkom 50. člena SKPGd tak pisni obračun le podlaga za preveritev in nadaljnja pojasnila v zvezi z obračunom plače. Tak pregled in pojasnila niso opredeljena kot procesna predpostavka za vložitev tožbe. Kolikor delavec uveljavlja plačilo denarnega zneska na podlagi ali v zvezi s takšnim pisnim obračunom, uveljavlja denarno terjatev.

Tožena stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da bi o spornem nižjem obračunu tožnikove plače predhodno odločala na pristojnem organu in da bi o tem bila tožniku vročena odločba iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR, zoper katero bi lahko tožnik ugovarjal. Če je tožnik ugotavljal, da mu je tožena stranka plačo nepravilno obračunala in izplačala, je na podlagi določb drugega odstavka 83. člena ZTPDR sporno denarno pravico iz naslova plače zakonito neposredno uveljavljal pred sodiščem. Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, s katerim je sodišče tožniku odklonilo sodno varstvo, je bil zato izdan ob zmotni uporabi navedenih zakonskih določb. Glede na povedano je sodišče v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijana sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje. V ponovljenem postopku se bo sodišče ob ugotovitvi pravno pomembnih dejstev tudi po vsebini opredelilo do utemeljenosti tožnikovega zahtevka, hkrati pa bo ob izdaji končne sodbe odločilo tudi o vseh dosedanjih stroških postopka.