Jedro

Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, njegova pritožba ni dovoljena. Ker pa pritožnica glede na navedeni 175. člen ZD tudi ni stranka tega postopka (ni ne dedič ali volilojemnik ali druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine), že zato nima pravice do vložitve pritožbe. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice, je pritožba tudi iz tega razloga nedovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (tč. I izreka sklepa), da je bil zapustnik v času smrti vdovec in oče treh otrok, A. A., B. B. in C. C. (tč. II izreka sklepa), da je hčerka B. B. z zapustnikom sklenila sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju in da ni dedinja po zapustniku (tč. III izreka sklepa), ugotovilo, da sta zakonita dediča sinova A. A. in C. C. vsak do ½ celotne zapuščine (tč. IV izreka sklepa). Za dediča po pokojnem D. D. je razglasilo njegova sinova A. A. in C. C. vsakega do ½ in odredilo ZPIZ Slovenije, da dedičema izplača neizplačane pokojninske prejemke zapustnika, Banki X., da jima izplača denarna sredstva z bančnega računa, B. B., pa da jima izroči znesek 3.387,17 EUR, vsakemu do ½.

2. Zapustnikova hčerka B. B. je v pritožbenem roku zoper sklep o dedovanju vložila pritožbo s predlogom, da se sklep o dedovanju v celoti razveljavi. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in sicer ni upoštevalo sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 5. 3. 1997, ki je bil sklenjen pri notarju E E. pod opr. št. SV 115/97, s katerim se je dedič A. A. odpovedal dedovanju po zapustniku tako zase kot za svoje pravne naslednike. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o dedovanju razveljavi in da se izda sklep, v katerem bo kot edini dedič naveden C. C. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Nesporen je zaključek, da se je zapustnikova hčerka B. B. odpovedala neuvedenemu dedovanju s sporazumom sklenjenem pri notarki F. F. opr. št. SV 250/04 z dne 31. 3. 2004 in da ni dedinja po zapustniku. V 175. členu Zakona o dedovanju (ZD), pa je določeno, da se za stranke v smislu ZD štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica, ki ni dedinja po pokojnem D. D., prav tako pa v tem zapuščinskem postopku ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine, s pritožbo uveljavlja zgolj to, da je dedič po pokojnem zapustniku le njen brat C. C., ne pa tudi drugi brat A. A. Ugoditev njeni pritožbi, če bi se pokazalo, da je utemeljena, njej tako ne bi prinesla nikakršne konkretne in neposredne pravne koristi. Za takšno pritožbo zato nima pravnega interesa. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, njegova pritožba ni dovoljena. Ker pa pritožnica glede na navedeni 175. člen ZD tudi ni stranka tega postopka (ni ne dedič ali volilojemnik ali druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine), že zato nima pravice do vložitve pritožbe. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice, je pritožba tudi iz tega razloga nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

5. Ker sodišče prve stopnje pritožničine pritožbe, ki ni dovoljena, ni zavrglo, je to storilo pritožbeno sodišče (prvi odstavek 343. in prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).