Jedro

V primeru, da se v stečajnem postopku uveljavljajo terjatve upnikov do družbenikov izbrisanih družb, ki so navedene v prvem odstavku 1. člena ZPPDID, bi z nadaljnjim vodenjem postopka glede tovrstnih terjatev in morebitnega poplačila upnikov navedenih terjatev prišlo do neenakega obravnavanja družbenikov izbrisanih družb oziroma njihovih pravnih naslednikov, ki so v stečajnih postopkih nasproti tistim, ki niso v stečajnih postopkih. Družbeniki oziroma njihovi pravni nasledniki, nad katerimi je bil začet stečajni postopek bi bili v bistveno slabšem položaju od ostalih bivših družbenikov izbrisanih družb, saj bi se njihovo premoženje unovčilo in terjatve do upnikov poplačale ne glede na odločitev ESČP v zadevi Lekić.

Ker gre pri stečaju za generalno izvršbo, je treba določilo prvega odstavka 1. člena ZPPDID razlagati tako, da narekuje tudi prekinitev stečajnih postopkov, kar zadeva uveljavljanje v tem členu navedenih terjatev upnikov do družbenikov izbrisanih družb.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (p. d. 70) prekinilo postopek osebnega stečaja v delu, ki se nanaša na poplačilo terjatve upnika N. d. o. o. in unovčenje premičnega in nepremičnega premoženja.

2. Zoper sklep sta pritožbi vložila dolžnik (p. d. 71) in upnik (p. d. 73). Dolžnik v pritožbi navaja, da Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID, Uradni list RS, št. 30/2018) ne predvideva delne prekinitve postopka, temveč določa, da se prekinejo vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v katerih upniki uveljavljajo terjatve proti družbenikom izbrisanih družb. Sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep razveljavi in ga nadomesti s sklepom o prekinitvi postopka v celoti, oziroma naj glede na nove okoliščine zaključi stečajni postopek. V pritožbi dolžnik še navaja, da je bil v dolgotrajnih sodnih postopkih neenakopravno obravnavan pred sodiščem, da mu je bilo odvzeto popolnoma vse premoženje, stresi pa so botrovali boleznim in poškodbam. To ga je pripeljalo v osebni stečaj.

3. Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez pravne podlage ter poseglo v interese upnikov glede poplačila njihovih terjatev, saj ZPPDID ne predvideva prekinitve stečajnih postopkov. Upniki bi zaradi prekinitve postopka osebnega stečaja glede unovčenja premičnega in nepremičnega premoženja dolžnika čakali na morebitno poplačilo svoje terjatve, kar je nedopustno. Pritožnika je sodišče prve stopnje postavilo v neenakopraven položaj nasproti ostalim upnikom glede izplačila stečajne mase pridobljene iz sredstev zasega denarnega dobroimetja in izterjave stalnih prejemkov. S prekinitvijo postopka bi pritožnik ostal brez poplačila iz navedene stečajne mase, saj teh sredstev v primeru neugodne rešitve za dolžnika ne bo več oziroma bodo že razdeljena ostalim upnikom. S tem bi bil pritožnik neutemeljeno prikrajšan in neenakopravno obravnavan nasproti ostalim upnikom. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter dolžniku naloži naj upniku povrne stroške postopka.

4. Dolžnik je na pritožbo upnika odgovoril in smiselno vztrajal pri pritožbi (p. d. 80). O pritožbah se je izjavila upraviteljica (p. d. 81 in 95) ter predlagala, da se s poplačilom upnikov in končanjem postopka osebnega stečaja počaka do izreka sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Lekić proti Republiki Sloveniji (številka zadeve 36480/07).

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. ZPPDID v prvem odstavku 1. člena določa, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki začeti na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP v katerih upniki ali upnice izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike ali družbenice take družbe ali njihove pravne naslednike ali naslednice, ki na dan uveljavitve tega zakona (27. 4. 2018) še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo. Nadaljevanje prekinjenih postopkov je urejeno v 2. členu citiranega zakona. Iz predloga zakona izhaja, da predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo ZFPPod. S tem naj bi se uveljavilo načelo ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov in odpravil poseg v to temeljno načelo korporacijskega prava ter posledice prenosa obveznosti izbrisanih družb na njihove družbenike.

7. Upnik z vložitvijo tožbe oziroma s predlogom za začetek izvršbe pred pristojnim sodiščem uveljavlja prisilno izvršitev svoje terjatve do dolžnika. V primeru insolventnosti dolžnika pa ZFPPIPP vsem upnikom, ki imajo v razmerju do insolventnega dolžnika enak položaj, zagotavlja hkratno in sorazmerno uveljavitev njihovih terjatev in sorazmerno poplačilo iz unovčenega premoženja insolventnega dolžnika. Stečaj vsebinsko pomeni opravo generalne izvršbe nad dolžnikom, ki je namenjena poplačilu vseh dolžnikovih upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika hkrati in v enakem deležu. 8. V primeru, da se v stečajnem postopku uveljavljajo terjatve upnikov do družbenikov izbrisanih družb, ki so navedene v prvem odstavku 1. člena ZPPDID, bi z nadaljnjim vodenjem postopka glede tovrstnih terjatev in morebitnega poplačila upnikov navedenih terjatev prišlo do neenakega obravnavanja družbenikov izbrisanih družb oziroma njihovih pravnih naslednikov, ki so v stečajnih postopkih nasproti tistim, ki niso v stečajnih postopkih. Družbeniki oziroma njihovi pravni nasledniki, nad katerimi je bil začet stečajni postopek bi bili v bistveno slabšem položaju od ostalih bivših družbenikov izbrisanih družb, saj bi se njihovo premoženje unovčilo in terjatve do upnikov poplačale ne glede na odločitev ESČP v zadevi Lekić. Izvršba nad njihovim premoženjem bi se nemoteno nadaljevala. Glede na nereverzibilne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo in smiselno tudi postopka osebnega stečaja, pri katerem dolžnik ostane brez večine premoženja, položaja enakovrstnih upniških terjatev do družbenikov izbrisanih družb ni dopustno obravnavati različno zgolj zato, ker se je nad nekaterimi družbeniki oziroma njihovimi nasledniki začel postopek stečaja. Ker gre pri stečaju za generalno izvršbo, je treba določilo prvega odstavka 1. člena ZPPDID razlagati tako, da narekuje tudi prekinitev stečajnih postopkov, kar zadeva uveljavljanje v tem členu navedenih terjatev upnikov do družbenikov izbrisanih družb. 9. Prekinitev postopka, ki teče pred sodiščem, načeloma predstavlja poseg v pravico do sodnega varstva, saj je upniku za nedoločen čas onemogočeno učinkovito uveljavljanje njegove pravice do poplačila terjatve. ESČP je v zadevi Lekić že opravilo ustno obravnavo 14. 3. 2018, temu sledi le še izdaja pisne odločbe. Po mnenju predlagatelja zakona je pisno določbo pričakovati v roku enega leta od ustne obravnave. V obravnavanem primeru naj bi torej prekinitev postopka trajala predvidoma manj kot leto dni. Posledice, ki bi v primeru nadaljevanja stečajnih postopkov nastale za dolžnike, bi bile hujše od posledic, ki bi zaradi krajše prekinitve postopka nastale za upnike. Dolžnik po začetku stečajnega postopka ne more razpolagati s svojim premoženjem. V primeru, da bo odločitev ESČP ugodna za upnike, bodo upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačani z zakasnitvijo, medtem ko bi prodaja dolžnikovega premoženja v stečaju po cenah, nižjih od tržne vrednosti,v primeru, da bo rešitev ESČP ugodna za družbenike izbrisanih družb, pomenila nastanek znatno večje škode za dolžnika. Zato po oceni pritožbenega sodišča v primeru prekinitve postopka uveljavitve terjatev iz prvega odstavka 1. člena ZPPDID v stečajnih postopkih ne bo prišlo do nedopustnega in nesorazmernega posega v pravice upnikov teh terjatev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je nedopustno, da bodo upniki čakali na morebitno poplačilo svoje terjatve do nadaljevanja postopka.

10. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ugotovilo, da se v postopku osebnega stečaja uveljavlja terjatev pritožnika, ki je navedena v prvem odstavku 1. člena ZPPDID. Ta terjatev po končnem seznamu preizkušenih terjatev predstavlja 99,49 % vseh priznanih terjatev iz navedenega seznama. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno prekinilo tudi postopek v zvezi z unovčenjem premičnega in nepremičnega premoženja dolžnika, saj bi bile negativne posledice unovčenja, v primeru, da upnikove terjatve ne bi bilo treba poplačati, težko odpravljive.

11. Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prekinitvi postopka v delu, ki se nanaša na poplačilo terjatve upnika, o razdelitvi denarne stečajne mase pa še ni odločeno. Pritožbene navedbe navedbe upnika, da naj bi ostal brez poplačila iz stečajne mase sestavljene iz zasega denarnega dobroimetja in stalnih prejemkov dolžnika so preuranjene in zato neutemeljene.

12. Ob smiselni uporabi določil 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje postopek v zvezi s poplačilom te terjatve utemeljeno prekinilo v skladu z določbami 1. člena ZPPDID.

13. Neutemeljena je tudi dolžnikova pritožba za prekinitev stečajnega postopka v celoti oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in zaključek stečajnega postopka. Ker ZPPDID določa le prekinitev postopkov v katerih upniki izbrisanih družb uveljavljajo terjatve zoper družbenike izbrisanih družb, za prekinitev stečajnega postopka v celoti ni pravne podlage. Prav tako postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, ki se je začel 20. 3. 2017 na dolžnikov predlog z dne 24. 2. 2017, ni mogoče kar zaključiti. Dolžnik je predlagal odpust obveznosti. Določeno mu je bilo preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti, ki se izteče 22. 8. 2019 (sklep St ... z dne 15. 11. 2017 v zvezi s sklepom Cst 46/2018 z dne 26. 1. 2018). Postopka osebnega stečaja pred potekom preizkusnega obdobja ni mogoče zaključiti (410. člen ZFPPIPP).

14. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.