Jedro

S tem ko je v izvenobravnavnem senatu, ki je sprejel z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, kot poročevalka sodelovala sodnica, ki je obenem tudi predsednica razpravljujočega senata, zanjo ni podan izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornikov obtoženega Š.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je z uvodoma navedenim sklepom po vloženi obtožnici na podlagi preizkusa po 207. členu ZKP ponovno podaljšal pripor zoper obdolžena L.Š. in Š.K. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Z istim sklepom je bil podaljšan iz istega pripornega razloga hišni pripor zoper soobdolženega K.H. Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče je z uvodoma navedenim sklepom pritožbi zagovornikov obtoženih L.Š. in Š.K. zavrnilo kot neutemeljeni.

Zagovorniki obtoženega Š.K. so dne 02.09.2002 vložili na Okrožno sodišče v Kranju zahtevo za varstvo zakonitosti zoper oba uvodoma navedena sklepa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev materialnega prava ter Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, obe izpodbijani odločbi pa tako spremeni, da pripor obtoženemu K. odpravi. Vložniki obrazlagajo zahtevo s trditvijo, da v izpodbijanih sklepih, kar se tiče Š.K., v ničemer ni obrazložen niti priporni razlog niti niso obrazloženi priporni pogoji. Pri odločanju o priporu, za katerega zakon predpisuje pristojnost izvenobravnavnega senata, je bila sodnica poročevalka predsednica senata, ki bo sodila tudi na glavni obravnavi. Če že to ni nezakonito, pa izhaja iz izpodbijanega sklepa vnaprejšnja odločenost o krivdi obeh obtožencev, to je ne le K., pač pa tudi Š. V zvezi z utemeljenim sumom obramba vztraja, da je edini dokaz, na katerem naj bi po mnenju obeh sodišč temeljil sum, nezakonit in zato utemeljenega suma kot predpogoja za odreditev pripora ni. V izpodbijanih sklepih tudi niso obrazloženi priporni razlogi, ni obrazložena teža kaznivega dejanja, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, obdolženčeve osebne lastnosti in prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi in druge posebne okoliščine. Vse te okoliščine kažejo na dejstvo, da ni podlage za podaljšanje pripora obdolženemu Š.K., ker priporni razlogi niso podani.

Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti meni, da le-ta ni utemeljena. Vložniki se ne opirajo na konkretne kršitve zakonov, Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah, temveč pavšalno navajajo, da niti priporni razlog niti priporni pogoji niso obrazloženi. Ne glede na to, da takih pavšalnih trditev ne bo moč preizkusiti, pa pregled obeh napadenih pravnomočnih sklepov pokaže, da imata vse razloge, ki so po merilih Ustavnega sodišča potrebni za to, da ni kršena Ustava, Konvencija in zakoni. Posebej je potem, ko je obtožnica postala pravnomočna, neutemeljeno zatrjevati, da ni podan utemeljen sum. S tem, ko se sklicujejo na nezakonit dokaz, posegajo odvetniki v dejansko stanje. Tudi brez vsake podlage nakazujejo izločitveni razlog za sodnico poročevalko.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Skladno s 1. odstavkom 424. člena ZKP se je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omejilo samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. V čem naj bi bila podana kršitev materialnega prava, Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah, v zahtevi za varstvo zakonitosti ni obrazloženo. Preizkusa kršitev v napadenih sklepih v navedeni smeri zato ni bilo mogoče opraviti.

V zvezi z očitkom bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da očitane kršitve niso podane. Vložniki zatrjujejo, da v napadenih sklepih glede obtoženega Š.K. ni obrazložen niti priporni razlog niti niso obrazloženi priporni pogoji. Ta trditev o izostanku obrazložitve v nakazani smeri je protispisna; v zadostni meri je obrazložen tudi glede obtoženega Š.K. obstoj utemeljenega suma v smeri očitanega kaznivega dejanja v obeh napadenih sklepih, ki ugotavljata, da utemeljen sum temelji na pravnomočni obtožnici, vsebino katere še posebej obširno obrazlaga prvostopni sklep. Nestrinjanje z oceno dokazne podlage, ki jo vložniki uveljavljajo v zvezi z obstojem utemeljenega suma, predstavlja uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po izrečni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni predmet presoje s tem izrednim pravnim sredstvom. Vložniki zato v tej smeri niso mogli imeti uspeha. Prav tako ni nobene zakonite podlage za zaključek, da naj bi bil izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje nepravilno sestavljen, ker je v zadevi poročala sodnica poročevalka, ki je obenem predsednica razpravljajočega senata sodišča prve stopnje v tej zadevi, pri čemer naj bi iz izpodbijanega sklepa izhajala vnaprejšnja odločenost o krivdi obeh obtožencev: K. in Š. Vrhovno sodišče ugotavlja, da izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP za sodnico poročevalko v izvenobravnavnem senatu, ki je sprejel napadeni sklep, ne pride v poštev. Tudi v razlogih o obstoju utemeljenega suma ni podlage za zaključek o vnaprejšnji odločenosti o krivdi obtoženih K. in Š., gre le za obrazložitev zadostne stopnje verjetnosti, ki je potrjena s pravnomočno obtožnico in je podlaga za odločanje o priporu. Tudi očitek o izostanku razlogov v zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti ni utemeljen. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so v obeh napadenih sklepih navedeni ustrezni razlogi v zvezi s ponovitveno nevarnostjo in tudi neogibnostjo odreditve oziroma podaljšanja pripora zaradi zagotovitve varnosti ljudi, ko je istočasno ugotovljena zadostna podlaga za sklepanje na ponovitveno nevarnost iz narave kaznivega dejanja, teže dejanja in tudi načina izvršitve v očitno dobro organizirani mreži storilcev z mednarodnim elementom. Zaradi povedanega Vrhovno sodišče ugotavlja, da tudi kršitev določb postopka v zvezi z obrazložitvijo o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni podana.

Glede na to, da ni podana nobena kršitev zakona, pa tudi Ustave in Evropske konvencije o človekovih pravicah, je zahtevo vložnikov za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena tudi zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, skladno s 425. členom ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.