Jedro

Bistvene kršitve določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP je mogoče uveljavljati le če so storjene pred sodiščem druge stopnje. Le pavšalno uveljavljanje kršitve iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ne zadošča. Nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je tožnik lastnik 6.260 DEM, ki so položene na dve devizni hranilni knjižici, ki se glasita na ime sedaj že pok. ... Toženima strankama je naložilo, da morata tožeči stranki plačati tolarsko protivrednost za 6.260 DEM obračunano po tečaju na dan plačila in ji povrniti stroške postopka v znesku 26.410 SIT.

Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik lastnik 6.260 DEM razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo. V ostalem (glede plačila tolarske protivrednosti za 6.260 DEM obračunane po tečaju na dan plačila) pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje z dostavkom, da morata toženca svojo obveznost izpolniti v roku 15 dni, da ne bo potrebna prisilna izterjava. Glede stroškov pritožbenega postopka je odločilo, da jih trpita toženca sama.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožena stranka in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki bi jih moralo izvesti po navodilu pritožbenega sodišča, ki je vsebovano v razveljavitvenem sklepu z dne 13.3.1991. Razlogi sodbe sodišča prve stopnje so tudi nejasni, zato bi moralo sodišče druge stopnje tožbo zavreči v celoti in ne le v ugotovitvenem delu. Obstaja tudi nasprotje med razlogi, ki so v odločilnih dejstvih tudi nejasni. Za razjasnitev zadeve bi bilo potrebno vpogledati spis opr. št. P 269/91 sodišča v ... Po vpogledu tega spisa bi sodišče lahko prišlo do zaključka, da tožniku ni mogoče pokloniti vere. Tudi tekom tega postopka je tožnik izpovedbe spreminjal in nikoli ni govoril resnice. Najprej je lagal svoji ženi, kasneje materi tožencev, sedaj pa skuša s prikazovanjem neresničnega dejanskega stanja dokazati utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. Sodbi sodišča druge in prve stopnje naj se zato razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali pa naj se tožba tožeče stranke zavrže v celoti in ne le deloma, kot je to storilo pritožbeno sodišče. V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da sodišče prve stopnje ni opravilo vseh pravdnih dejanj in obravnavalo vseh spornih vprašanj, ki bi jih po navodilih pritožbenega sodišča moralo, se nanaša na morebitno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje. Teh kršitev pa v revizijskem postopku ni mogoče uveljavljati, saj je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v revizijskem postopku uveljavljati le, če so storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).

S trditvami, da so razlogi sodbe nejasni, med seboj v nasprotju in glede odločilnih dejstev pomanjkljivi, pa tožeča stranka smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar pa so vsi revizijski očitki v tej smeri le pavšalni in povsem nekonkretizirani. Bistvene kršitve določb ZPP iz 2. odstavka 354. člena ZPP revizijsko sodišče obravnava le, če jih vlagatelj revizije izrečno ali vsaj vsebinsko navede v razlogih revizije (386. člen ZPP). Le s pavšalnimi trditvami, da je kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP podana, tožena stranka tega ni storila.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) pa je revizijsko sodišče ugotavljalo, ali ni bila morda v postopku pred njižjima sodiščema storjena bistvena kršitev določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in pri tem ugotovilo, da nižji sodišči te absolutne bistvene kršitve ZPP nista zagrešili.

Z ostalimi revizijskimi trditvami (da ni bil izveden dokaz z vpogledom pravdnega spisa opr. št. P 269/91, ter da je sodišče neutemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, ki pa niti v tem postopku, niti v drugih postopkih ni govorila resnice) pa tožena stranka izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Ker sta nižji sodišči, ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev tudi materialno pravo pravilno uporabili, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).