Jedro

Ker bi moral tožnik za gradnjo objekta pridobiti gradbeno dovoljenje, saj ne gre za enostaven objekt, gre za nelegalno gradnjo, zato je gradbeni inšpektor pravilno in zakonito izrekel ukrep iz 152. člena ZGO-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 9. 2004, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo z dne 11. 2. 2004. Z odločbo prvostopnega upravnega organa je bilo med drugim odločeno, da je tožnik dolžan ustaviti gradnjo spornih opornih zidov v tam navedeni legi in dimenzijah (1. točka izreka odločbe) in v roku 30 dni po vročitvi odločbe oporne zidove odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka izreka odločbe).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da ni sporna ključna ugotovitev obeh upravnih organov, da tožnik z gradnjo obravnavanih opornih zidov v času inšpekcijskega nadzora in ob izdaji odločbe organa prve stopnje ni imel potrebnega gradbenega dovoljenja. Glede na to mu je bil utemeljeno odrejen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve nelegalno zgrajenih objektov ter odrejene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 3. Tožnik v pritožbi (sedaj reviziji) navaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani na osnovi prodajne pogodbe z dne 20. 9. 2004 dovolilo vknjižbo lastninske pravice na tam navedenem zemljišču na tožnikovo ime. V zvezi s tem je po pridobitvi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za sporni oporni zid podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ga še ni prejel. 4. Odgovor na pritožbo (sedaj revizijo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Skladno z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

9. Po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, investitor pa lahko na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 3. člena ZGO-1). V obravnavani zadevi ni sporno, da bi moral tožnik za gradnjo spornega opornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje, čemur niti sam ne nasprotuje, saj objekt ne sodi med enostavne objekte po določbah ZGO-1 oziroma po določbah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS, št. 114/2003, v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 5. točki prvega odstavka 6. člena namreč določa, da je oporni zid enostaven objekt, če je najvišja točka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiščem 1,2 m. V obravnavanem primeru sta oporna zidova visoka 3m.

10. Po 12.1 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gre za nelegalno gradnjo, če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V 152. členu ZGO-1 pa je določeno, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

11. Prav to pa je v obravnavanem primeru tožniku pravilno in zakonito naložil gradbeni inšpektor. Revizijske navedbe tožnika v zvezi s kasnejšo pridobitvijo lastninske pravice na zemljišču in vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za sporne objekte na drugačno odločitev o zadevi zato ne morejo vplivati.

12. V obravnavani zadevi je bilo tako materialno pravo pravilno uporabljeno in ker tudi niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.