Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo, da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132. člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ocenilo, da se pooblaščenemu vročevalcu J.J. prizna nagrada in stroški v višini

17.257,20 SIT. Plačilo zneska je naložilo tožeči stranki.

Tožeča stranka izpodbija dajatveni del sklepa (2. točka izreka sklepa). Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Navaja, da je 15.6.2004 predlagala, naj se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje, ni pa predlagala, naj se tako opravijo tudi druge vročitve niti ni za ta namen založila predujma. Meni, da ji je zato sodišče prve stopnje brez pravne podlage naložilo, da mora vročevalcu plačati 17.267,20 SIT.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja naslednja kronologija procesnih dejanj: - sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15.6.2004 na predlog obeh pravdnih strank odredilo, da se vročitev priči I.M. opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja minstra, pristojnega za pravosodje; - v ta namen je tožečo stranko s sklepom z dne 24.6.2004 pozvalo, naj plača predujem za postavitev vročevalca v znesku 30.000,00 SIT; - potem ko je tožeča stranka založila zahtevani znesek, je določeni vročevalec opravil vročitev vabila priči I.M.; - v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni več predlagala vročanja na način, kot je predviden v 2. odst. 132. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niti je sodišče prve stopnje ni pozvalo, naj založi znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza z zaslišanjem priče; - sodišče prve stopnje je na narok za glavno obravnavo 16.12.2004 ponovno povabilo pričo I. M., pri čemer je uporabilo način vročanja iz 2. odst. 132. člena ZPP; - po izvršeni vročitvi in izstavitvi računa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pooblaščenemu vročevalcu priznalo nagrado v višini 17.257,20 SIT, plačilo pa naložilo tožeči stranki.

ZPP je na področju dokazovanja uvedel razpravno načelo; sodišče izvede le dokaz, ki ga je predlagala stranka, ne pa dokazov po uradni dolžnosti (primerjaj s 1. odst. 7. člena ZPP). Kako mora sodišče ravnati, kadar stranka predlaga izvedbo dokaza, katerega izvedba je povezana s stroški, določa 153. člen ZPP, ki v svojem bistvu pomeni uresničitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP. Predujem za izvedbo dokaza mora plačati tista stranka, ki predlaga izvedbo dokaza (1. odst. 153. člena ZPP). Sodišče obveznost plačila predujma stranki naloži s sklepom, v katerem označi dokaz, ki ga je treba izvesti, višino zneska predujma in rok, v katerem mora biti znesek plačan.

Sankcija za nespoštovanje obveznosti plačila predujma je opustitev izvedbe dokaza. Sodišče mora v tem primeru glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presoditi, kakšen pomen ima pasivnost stranke (3. odst. 153. člena ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo, da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni red, predpisan z ZPP.

Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132. člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo. Napaka sodišča, ki jo je storilo pri oblikovanju vrstnega reda procesnih dejanj, ne more bremeniti stranke. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (2. točka izreka, 3. točka

365. člena ZPP).