Jedro

V konkretnem primeru je sporno vprašanje, ali je tožnik lastnik nepremičnine. Organ za BPP ni izpeljal celovite dokazne ocene, tožnik pa v tožbi oporeka prav v postopku dodelitve BPP ugotovljenemu dejanskemu stanju. Glede na navedeno je ta pomanjkljivost pri izvajanju dokazov, ko tožena stranka tožnika ni pozvala, da se v postopku glede lastništva sporne nepremičnine izjasni, lahko vplivala na pravilnost odločitve. S tem je organ za BPP storil bistveno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 492/2014 z dne 4. 3. 2014 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je začasna predsednica Okrožnega sodišča (v nadaljevanju Organ za BPP) v točki 1 izreka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 25. 2. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. I K 33202/2012, zaradi kaznivega dejanja po členu 208/1 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V točki 2 izreka pa je odločila, da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od 4. 3. 2014 dalje. Iz listinskih dokazil, ki jih je tožnik priložil k prošnji in na podlagi pridobljenih podatkov je Organ za BPP zaključil, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju (lastništvo nepremičnine: 1/6 parc. št. 370/1 k.o. …), kar v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje njegovo pravico do BPP. Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel pravilnega dejanskega stanja glede lastnine nepremičnine. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP so predmet uveljavljanja vsi dohodki in prejemki ter premoženje prosilca in njegove družine. Ker je tožnik v svoji prošnji za BPP zamolčal lastništvo nepremičnine, navedeno pomeni neresnično navajanje podatkov o svojem premoženjskem stanju. Tožnik zato nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Ker je tožnik navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju je Organ za BPP skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP in na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP prošnjo tožnika zavrnil. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni lastnik 1/6 nepremičnine in sicer parc. št. 370/1 k.o. …, kot je to ugotovil Organ za BPP v izpodbijani odločbi, saj je iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je postal pravnomočen 17. 3. 2012 in se vodi pod št. 2890 In 115/2007-49 razvidno, da je A.A. na javni dražbi 15. 11. 2011 v izvršilnem postopku kupila navedeno nepremičnino. Okrajno sodišče pa je dolžno po uradni dolžnosti vpisati spremembo lastnika v zemljiško knjigo. Glede na navedeno, je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Ker ima tožnik 22. 4. 2014 obravnavo v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu opr. št. I K 33202/2012, naproša sodišče, da zadevo prednostno obravnava. Vsebinsko tožnik predlaga, da naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala predmetni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Med strankama je v predmetni zadevi sporno dejansko stanje in sicer, ali je tožnik lastnik sporne nepremičnine ali ne. Sporno je tožnikovo lastništvo 1/6 nepremičnine, parc. št. 370/1 v k.o. …, ki v naravi predstavlja gozdno zemljišče, na katerem stoji nestanovanjska stavba št. 369 (v nadaljevanju sporna nepremičnina). Navedena ugotovitev pa bistveno vpliva na odločitev o dodelitvi BPP. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Skladno z določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Iz prošnje tožnika za dodelitev BPP ter izjave, ki jo je tožnik podal na predpisanem obrazcu in se nahaja v upravnem spisu nesporno izhaja, da je tožnik na vsa vprašanja glede lastništva nepremičnine odgovoril negativno. Prošnjo je tožnik tudi lastnoročno podpisal, pod materialno in kazensko odgovornostjo, ter s tem izjavil, da so vsi podatki resnični. Iz navedenega tako izhaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da ni lastnik sporne nepremičnine. Iz podatkov, ki jih je Organ za BPP po uradni dolžnosti pridobil z vpogledom v bazo podatkov GURS in elektronsko zemljiško knjigo pa nasprotno izhaja, da je tožnik lastnik sporne nepremičnine. Ker je tako dejansko stanje glede lastnine nepremičnine, ki ga je v predmetni zadevi ugotovil Organ za BPP, drugačno, kot ga zatrjuje tožnik, bi Organ za BPP moral v postopku tožniku dati možnost, da se o tem izjasni.

Glede na predhodno navedeno tožniku ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost, da navaja dejstva in predlaga dokaze. Na podlagi 34. člena ZBPP v primeru, če zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo. Zakonite odločbe v predmetnem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Tudi iz 207. člena ZUP izhaja, da upravni organi pri odločitvi upoštevajo dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku, do izdaje odločbe. Z uspehom dokazovanja je treba stranko seznaniti pred izdajo odločbe. Tožnik pa pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen z dejanskim stanjem, kot ga je ugotovil Organ za BPP in se bistveno razlikuje od dejanskega stanja (lastnina nepremičnine), kot ga zatrjuje tožnik na obrazcu prošnje za dodelitev BPP z dne 3. 3. 2014. Ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo tudi podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče ugotavlja, da vprašanje tožnikove lastnine sporne nepremičnine med strankama ni razjasnjeno in da Organ za BPP ni izpeljal celovite dokazne ocene. Tožnik pa v tožbi oporeka prav v postopku dodelitve BPP ugotovljenemu dejanskemu stanju. Glede na navedeno je ta pomanjkljivost pri izvajanju dokazov, ko tožena stranka tožnika ni pozvala, da se v postopku glede lastništva sporne nepremičnine izjasni, lahko vplivala na pravilnost odločitve. S tem je Organ za BPP storil bistveno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje.

Ker so bila v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe kršena relevantna pravila postopka in gre za bistveno kršitev določb postopka, je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1).