Jedro

Ker sam zakon daje prednost povrnitve predujma pred poplačilom ločitvenega upnika, je materialnopravno zmotno prepričanje, da bi morala biti sredstva (najprej) nakazana pritožniku kot ločitvenemu upniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (redna št. 93) odločilo, da se iz sredstev stečajne mase dolžnika v osmih dneh v dobro proračuna sodišča vrne znesek založenega predujma v višini 1.954,00 EUR.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložil upnik S. d.d. (redna št. 97). Zatrjeval je, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da ima pritožnik položaj ločitvenega upnika, ki mu je bil priznan v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 31. 5. 2012. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da se sredstva v višini 1.954,00 EUR, pridobljena s prodajo nepremičnin, na katerih je bila pritožniku priznana ločitvena pravica, nakažejo pritožniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija dejanske podlage odločitve prvostopenjskega sodišča, to je, da je bil za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom iz proračuna sodišča po odločbi o brezplačni pravni pomoči št. Bpp 1481/2011 z dne 9. 8. 2011 založen predujem v višini 1.954,00 EUR. Skladno z osmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP je treba v primeru, da vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka istega člena, po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu z zakonom vrniti ta sredstva v dobro proračuna sodišča. 5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da so bile nepremičnine, na katerih je pritožnik imel priznano ločitveno pravico, edino premoženje stečajnega dolžnika, ki bi bilo lahko vir za poplačilo upnikov v stečajnem postopku (glej redno poročilo upravitelja z dne 24. 4. 2012 – redna št. 46). Po unovčenju edinega premoženja stečajnega dolžnika je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se znesek plačanega predujma v breme proračuna sodišča vrne v proračun, saj vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ker sam zakon daje prednost povrnitve predujma pred poplačilom ločitvenega upnika, je materialnopravno zmotno sklicevanje pritožnika v pritožbi, da bi morala biti ta sredstva nakazana pritožniku kot ločitvenemu upniku. Ker so bile nepremičnine, na katerih je bila pritožniku priznana ločitvena pravica, edino premoženje stečajnega dolžnika, bi bil pritožnik upravičen do poplačila iz unovčenega premoženja šele po pokritju stroškov stečajnega postopka, med katere spada tudi obveznost iz naslova vrnitve plačanega predujma za začetek stečajnega postopka.

6. Odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu je zato materialnopravno pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).