Jedro

Glede na to, da gre za obnovljeni postopek mora organ po presoji sodišča pojasniti tudi, katera nova dejstva je upošteval in katere nove dokaze je izvedel ter kako so ti vplivali na v prvotnem postopku izvedene dokaze.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, Sklep KS Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna št. 410-100/2020 z dne 19. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožnici odobrijo sredstva za sofinanciranje male čistilne naprave v višini 356,56 EUR bruto za objekt na naslovu ... (1. točka izreka) in da bodo sredstva nakazana na podlagi podpisane pogodbe in zahtevka, ki morata biti dostavljena v 8. dneh od vročitve sklepa (2. točka izreka). Odločil je še, da s tem sklepom razveljavlja sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje zbirnih hišnih kanalizacijskih vodov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode št. 410-100/2020 z dne 22. 9. 2020 skladno s sklepom o obnovi postopka z dne 26. 10. 2020. 2. V obrazložitvi navaja, "da je v postopku notranjih kontrol ugotovil, da tožnica ni izkazala upravičenosti do povračila vseh stroškov na računu za gradbena dela - A., d.o.o. Skladno z določili razpisa se lahko uveljavlja izključno dodelitev sredstev za razliko med dejanskimi stroški za med prejetimi sredstvi po sklenjeni pogodbi o dodelitvi sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah z Občino Krško in sredstvi, ki so predmet razpisa Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad- Spodnja Libna. Višina dodeljenih sredstev je bila odobrena na podlagi razpoložljivih sredstev proračuna Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad Spodnja Libna in določilu o najvišji vsoti sofinanciranja za gospodinjstvo."

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da gre za odločitev, sprejeto po obnovi postopka, ki jo je s sklepom z dne 26. 10. 2020 začel prvostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti, ker je bilo po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev ugotovljeno, da obstajajo dejstva in dokazi, ki jih organ v samem postopku ni zaznal oziroma se do njih ni pravilno opredelil. Ker ima sklep o uvedbi obnove za stranko hude pravne posledice, je temeljito pregledal vsebino razpisa, izdane sklepe, pogodbe in vsa ostala dejstva. V točki IV. javnega razpisa je jasno določeno, da je upravičen strošek malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte z veljavnim gradbenim dovoljenjem le nakup in montaža male čistilne naprave in ne gradbena dela. Navedena določila javnega razpisa je komisija dolžna upoštevati, zato sta strokovna komisija in prvostopenjski organ ravnala pravilno, ko sta v obnovljenem postopku za prijavljeno investicijo odobrila dodeljena sredstva sofinanciranja.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je s toženko 24. 9. 2020 sklenila pogodbo št. 410-100/2020, s katero so ji bila odobrena sredstva v višini 2.000,00 EUR. Nato je 19. 11. 2020 prejela nov sklep in predlog pogodbe, po katerih je upravičena do bistveno nižje subvencije v znesku 356,56 EUR. Kljub večkratnim apelom in pozivom, ji pristojni niso obrazložili, zakaj se ji ne prizna že odobrena subvencija oziroma so ji odgovorili, da ji ne morejo priznati subvencije za izkop greznice. Trdi, da je bila vsem občanom, katerim je račun izstavilo podjetje B., d.d., subvencionirana tudi montaža in vgradnja-izkop. Po več klicih je pridobila informacijo, da B., d.d. na računih napiše pravilen terminološki izraz, tj. "nakup in montaža čistilne naprave". Od predstavnikov prvostopenjskega organa je v zvezi s tem prejela vehementen odgovor, da izkop za greznico ni isto kot montaža greznice.

5. Zdi se ji neetično in kršitev enakosti, da se subvencija prizna, če nekdo kupi čistilno napravo pri podjetju B., d.d., ki jo tudi montira, ne prizna pa se, ko posameznik ni seznanjen s pravim terminom, ki ga je treba napisati na račun, tj. ko kupi čistilno napravo pri C., d.o.o., gradbena oziroma montažna dela pa izvede A., d.o.o. Sicer pa je po vsebini "izkop za greznico z vsemi pomožnimi deli in nasip greznice s tamponom" nakup in montaža male čistilne naprave in ne gradbena dela. Zato meni, da gre za nepravilno razlago javnega razpisa. Predlaga, da sodišče odloči, da prvotni sklep o sofinanciranju z dne 22. 9. 2o20 ostane v veljavi.

6. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za obnovo. V javnem razpisu je bilo natančno določeno pod kakšnimi pogoji se bodo podeljevala sredstva, kdo so upravičenci, kakšni so pogoji pri izgradnji, od česa je odvisna višina odobrenih sredstev in kaj so upravičeni stroški. V točki IV. razpisa je določeno, da je upravičeni strošek malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte z veljavnim gradbenim dovoljenjem izključno le nakup in montaža male čistilne naprave in ne gradbena dela. Na glavni obravnavi je dodatno ugovarjala sklepčnosti zahtevka.

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine v sodnem in upravnem spisu.

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče uvodoma zavrača ugovor toženke, da je zahtevek tožnice nesklepčen. Vsebino tožbe določa prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in sicer določa, da mora tožnik v tožbi navesti ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Sodišče sodi, da je tožnica tem zahtevam zadostila, tj. da je v tožbi dovolj jasno opredelila, da se z razlago javnega predpisa, kakršno je zavzela toženka, ne strinja in zakaj. Obenem je, glede na to, da je prava neuka stranka, dovolj jasno opozorila, da je izpodbijana odločba neobrazložena, saj se sklicuje na telefonske klice, ko ji pristojni niso znali pojasniti, zakaj se ji že odobrena subvencija ne prizna. To nedvoumno pomeni, da tega tudi iz izpodbijanega akta ni mogla razbrati in da zato uveljavlja neobrazloženost izpodbijane odločbe.

10. Glede samega zahtevka prvi odstavek 30. člena ZUS-1 določa, da se s tožbo lahko zahteva: - odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba),- izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), - sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Sodišče pripominja, da se v upravnem postopku ne srečujeta dve "enakopravni" stranki, v njem pa se ne odloča o civilnopravnih razmerjih, kot to velja za pravdni postopek. Zato tudi zahteve po oblikovanju zahtevka niso enake tistim, ki jih s tem v zvezi določa Zakon o pravdnem postopku. To dejstvo je treba upoštevati še posebej, kadar je tožnik prava neuka stranka. Zadošča, da jasno opredeli, kakšno odločitev od sodišča uveljavlja. Tožnica v tožbi res ni izrecno zapisala, da zahteva odpravo izpodbijanega akta, vendar je iz njene zahteve, da naj sodišče odloči, da se upošteva prvotni sklep o dodelitvi sredstev, mogoče razbrati, da zahteva odpravo drugačne odločitve, torej odločitve, izdane v obnovljenem postopku, s tem pa je zahtevek dovolj določen. Pri tem sodišče še pripominja, da je v upravnem sporu vezano na tožbeni predlog, ki ga ne predstavlja sam zahtevek, ampak vsebinske navedbe, s katerimi tožnik nasprotuje dejanskim in pravnim stališčem izpodbijanega upravnega akta, in ki naj jih sodišče presodi.1

11. Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da se je tožnica prijavila na Javni razpis za sofinanciranje zbirnih hišnih kanalizacijskih vodov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode (v nadaljevanju Javni razpis). Prvostopenjski organ ji je s sklepom št. 410-100/2020 z dne 22. 9. 2020 (ki je po vsebini odločba) odobril sredstva za sofinanciranje male čistilne naprave v višini 2000,00 EUR, stranki pa sta sklenili tudi pogodbo o sofinanciranju zbirnih hišnih kanalizacijskih vodov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode.

12. Dne 26. 20. 2020 je nato prvostopenjski organ sprejel sklep, da se postopek izdaje odločbe o dodelitvi sredstev po uradni dolžnosti obnovi, in sicer v obsegu, da se glede na nove dokaze in dejstva ugotovi pravilna odmera dodeljenih sredstev po javnem razpisu. Izpodbijani sklep oziroma odločba temelji na 270. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da izda pristojni organ na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo. Taka odločba pa mora biti tudi obrazložena v skladu z zakonom (214. člen ZUP).2

13. Po prvem odstavku 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: 1.razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2.ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4.navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Glede na to, da gre za obnovljeni postopek pa mora organ po presoji sodišča pojasniti tudi, katera nova dejstva je upošteval in katere nove dokaze je izvedel ter kako so ti vplivali na v prvotnem postopku izvedene dokaze.

14. Izpodbijani sklep teh sestavin obrazložitve ne vsebuje. Iz prvostopenjske odločitve sicer smiselno izhaja, da naj bi bil nov dokaz račun družbe A., d.o.o., ki se nanaša na gradbena dela, vendar pa organ ne pojasni določno za kateri račun naj bi šlo (številka, datum izdaje), torej kateri dokaz je v tej zadevi nov dokaz, zaradi katerega je dovolil obnovo in s katerim pred izdajo prvotne odločitve ni razpolagal. Sodišče namreč ugotavlja, da je tožnica k zahtevku predložila kopije računa C., d.o.o. št. 2020 – 00035 z dne 1. 6. 2020 v znesku 1.926,11 EUR, B., d.d. št. KOM-STR-100956/2020 z dne 28. 5. 2020 v znesku 33,57 EUR in tudi račun A., d.o.o. št. 600115/2020 z dne 31. 5. 2020 za znesek 2.392,58 EUR. Prav tako ne pojasni, zakaj ta dokaz prevlada nad dokazi, izvedenimi v prvotnem postopku, na podlagi katerih je zaključila, da tožnici pripada subvencija v višini 2.000,00 EUR.

15. V izpodbijanem sklepu tudi ni pojasnjeno, na podlagi katerih prej in v ponovljenem postopku izvedenih dokazil, je bilo ugotovljeno, da je tožnica upravičena do 356,56 EUR. Smiselno namreč toženka trdi, da tožnica ni upravičena do stroškov gradbenih del, pri čemer pa iz rčuna ICI št. 2020-00035 izhaja, da je strošek nakupa naprave AS-VARIOcomp K8 s prevozom in montažo 1.926,11 EUR, iz računa B., d.d. pa da je strošek nadzora 33,57 EUR, skupaj torej 1.959,68 EUR. Noben od teh računov se torej sploh ne nanaša na gradbena dela, za katere toženka navaja, da se po Javnem razpisu ne priznavajo kot upravičeni stroški. Po vpogledu v Javni razpis pa sodišče ugotavlja, da sta nakup in montaža male čistilne naprave upravičen strošek.

16. Sodišče glede na navedeno iz izpodbijanega akta ne more razbrati, na podlagi česa je toženka prišla do zaključka, da naj bi bila tožnica upravičena do 356,56 EUR. Nenazadnje toženka ni pojasnila niti tega, zakaj gradbena dela za izkop ne pomenijo montažnih del. Drži, da tožnica teh ugovorov v upravnem postopku ni uveljavljala, vendar iz upravnega spisa izhaja, da ji toženka pred izdajo odločbe te možnosti niti ni dala. Toženka je na naroku sicer pojasnila, da naj bi izračun višine sredstev izhajal iz priloge 1 sklepa, vendar sodišče ugotavlja, da se ta izračun ne more nanašati na stroške nakupa in montaže čistilne naprave. Toženka namreč v tej prilogi pojasni, kako se priznavajo stroški nabave in polaganja cevi za kanalizacijo in za izdelavo kanalizacijskega jaška, kar pa ni čistilna naprava, ki jo je instalirala tožnica. Pri tem iz točke IV. Javnega razpisa jasno izhaja, da se upravičeni stroški za nakup in montažo male čistilne naprave izračunavajo drugače kot za izvedbo zbirnega hišnega kanalizacijskega voda.

17. Če odločbe ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

18. Zaradi učinkovitešega vodenja ponovljenega postopka sodišče še pripominja, da je pri obnovitvenem razlogu po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP bistveno, da gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz. Novo dejstvo, ki je pogoj za obnovo, je moralo obstajati že v času prejšnjega postopka, vendar je bila odločba izdana ne glede na to dejstvo, ker se zanj ni vedelo. Dejansko gre torej za "staro" dejstvo, ki je "novo" le toliko, da se je zanj izvedelo šele po koncu prejšnjega postopka. Ključno je torej, da gre za novo odkrito dejstvo, ki pa je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Novo dejstvo mora biti posebej kvalificirano, kar pomeni, da mora biti sposobno, da bi samo zase ali v zvezi z že ugotovljenimi dejstvi pripeljalo do drugačne odločbe, če bi se zanj vedelo in ga upoštevalo že v prejšnjem postopku.3 Nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje namreč samo zase (če ni konkretizirano v obliki katerega drugega razloga iz 260. člena ZUP) ni obnovitveni razlog iz 260. člena ZUP. Tako tudi ni mogoče obnoviti postopka zaradi nepravilnega sklepa o dejanskem stanju na podlagi nespremenjenega dokaznega gradiva ali ponovne presoje v prejšnjem postopku izvedenih dokazov.4

19. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi se ji priznajo stroški v višini 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

1 Glej I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016, X Ips 298/2016 z dne 20. 9. 2017 in I Up 16/2017 z dne 15. 2. 2017, X Ips 317/2015 z dne 18. 10. 2017. 2 E. Kerševan, V. Androjina, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana, 2017, stran 449. 3 B. Žuber v P. Kovač, E. Kerševan (ur.): Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 644-645. 4 B. Žuber v P. Kovač, E. Kerševan (ur.): Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 642.