Jedro

Tožeča stranka je zaradi neudeležbe tožene stranke na naroku predlagala odločitev na podlagi stanja spisa. V sodbi na podlagi stanja spisa po toženi stranki zatrjevano odločilno dejstvo ni ostalo neraziskano. Sodišče ga je ugotavljalo z zaslišanjem tožnikov, predlog tožene stranke za zaslišanje prič, zaradi realizacije katerega bi bilo treba glavno obravnavo preložiti, pa je zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je presodilo, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno in na predlog tožeče stranke, potem ko se tožena stranka naroka dne 22.6.2009 ni udeležila, izdalo sodbo na podlagi stanja spisa. Še spornemu delu zahtevka je ugodilo in toženi stranki naložilo obveznost plačila 4.026,88 € in 1.137,61 € pravdnih stroškov.

Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov se pritožuje toženka. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov. Meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navodil sodišča druge stopnje, kar je nepravilno, ker je pravočasno navedla, zakaj navedb in predlogov ni bila sposobna podati na prvem naroku. Opozarja, da se zadnjega naroka iz zdravstvenih razlogov ni bila sposobna udeležiti, kar je razvidno iz priloženega zdravniškega potrdila. Potrdila na obrazcu in z diagnozo kljub izrecni zahtevi pri zdravnici ni dobila. Želi sojenje pred drugim sodnikom, ker ji razpravljajoči sodnik, potem ko se je z njim sporekel njen pooblaščenec, ne verjame nič več. Prilaga skico in komentira, kateri del prej enotne parcele x k.o. T. je dobil kateri od kupcev. Trdi, da sta bila tožnika soglasna z izvedbo poti po parceli x k.o. T., saj imata od te poti največ koristi. G. sta pristala, da se odpovesta služnosti, ki je bila v njuno korist vpisana na zemljišču tožnikov. Dogovor je bil sklenjen takoj, pristala sta tudi na to, da se Š. denar porabi za nakup zemljišča. Pot je zagotovljena in plačana. Ker poti tožnika in M. ne potrebujejo več, efektivna parcela tožnikov meri več kot prej. Pot je uradno v lasti G.. Trdi, da sta tožnika imela možnost prekiniti pogodbo in dobiti vložen denar nazaj.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje res opozarja, da bi toženka nova dejstva in dokaze lahko navedla vsaj v pritožbi in da v vlogi z dne 17.6.2009 ni pojasnila, zakaj teh dejstev ni navajala pravočasno, vendar je pritožbenemu sodišču sledilo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je toženka potem, ko novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo (29.9.2008) po odvetniku ni mogla podajati, ker ta dejstva odvetniku zaradi toženkinega zdravstvenega stanja niso bila znana, nova dejstva in dokaze pravočasno podala v vlogi z dne 17.6.2009. Ker procesni zakon daje poseben poudarek načelu ustnosti (1. odstavek 4. člena ZPP), ni mogoče sprejeti razlogovanja prvostopenjskega sodišča, da bi toženka nova dejstva - potem ko ji je bilo podajanje dejstev in dokazov na naroku dne 20.10.2008 onemogočeno - morala podati v pritožbi. Toženkin pooblaščenec je na naroku dne 20.10.2008 zadovoljivo pojasnil, da mu toženka iz zdravstvenih razlogov podatkov ni bila sposobna posredovati, zato je nepotrebno vztrajanje, da bi v vlogi in potem, ko je pritožbeno sodišče toženki že sledilo, le-ta morala razloge za zamudo ponavljati v vlogi.

V VI. točki obrazložitve se je sodišče prve stopnje izreklo o vseh dejstvih in dokazih, ki jih je toženka podala v vlogi z dne 17.6.2009. Pritožbeno sodišče te razloge sprejema, pa tudi pritožba jim izrecno ne nasprotuje. Pravna presoja dejstev in dokazov, ki jih je tožena stranka navajala v vlogi z dne 17.6.2009, ni pripeljala do drugačnega rezultata kot predhodno izvedeni dokazni postopek. Pritožba želi drugačno odločitev doseči z dopolnjevanjem trditvene podlage (skica in njen komentar o zgodovinskem razvoju dogodkov v zvezi z zemljiščem in služnostih), kar pa ni sprejemljivo, ker pritožbene novote niso dopustne (337. čl. ZPP).

Takratni pooblaščenec tožene stranke svoje odsotnosti z naroka dne 22.6.2009 ni opravičeval, njegovemu predlogu za preložitev obravnave zaradi toženkinih zdravstvenih težav pa sodišče ni ugodilo. Ker do zamude in z njo zvezanih posledic ne bi prišlo, če bi na narok pristopil pravilno vabljeni in opozorjeni pooblaščenec, se pritožbene navedbe, da so zdravstveni razlogi toženki preprečevali udeležbo na naroku, izkažejo za manj pomembne. Obrazec opravičila je sodišče posredovalo toženkinemu pooblaščencu, zato bi toženka, upoštevajoč poziv, vsaj naknadno morala ustrezno opravičiti svojo odsotnost. Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba strogo presojati. Formalni pogoj – izostanek tožene stranke z naroka in predlog tožeče stranke za izdajo sodbe na podlagi spisa – je torej podan. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z obsegom pojasnjenosti dejanskega stanja, ki je drugi, vsebinski pogoj za izdajo sobe na podlagi stanja spisa. O novozatrjevani odpovedi denarnemu znesku (preplačilu kupnine zaradi manjše kvadrature zemljišča) je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnikov. Toženka je bila zaslišana na prejšnjem naroku, pa o tem, zanjo bistvenem dejstvu, ni izpovedovala. Ker gre za dejstvo, ki bi rezultat postopka nemudoma spremenilo v korist tožene stranke, če bi bilo izkazano, toženka pa ga je navedla zelo pozno, izpovedovala pa o njem sploh ni, je sodišče utemeljeno sledilo logični izpovedi tožnikov, da se denarju nista odpovedovala. Procesna neaktivnost tožene stranke pa je še dodaten razlog, da sodišče prve stopnje o tem dejstvu ni izvajalo novih dokazov, ki bi terjali prelaganje naroka (zaslišanje prič).

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP).