Jedro

Če je služnostna pot nastala oziroma bila pridobljena zaradi hitrejše in krajše potne povezave, potem utegne uporaba modernih prevoznih sredstev (n.p. traktorja) pomeniti spremembo v objektivni koristnosti služnostne poti. Za živalsko vprego potrebna bližnjica je lahko nepotrebna za hitrejše, udobnejše in na lasten pogon delujoča moderna prevozna sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo oblikovalni zahtevek, da preneha pravica hoje in vožnje po tožničinih parcelah št. 1770/1 in 1795, obe k.o. Z. v korist parcel tožencev št. 210, 1770/3, 1782, 1783/1, 1783/2 in 1785, vse k.o. Z. Zavrnjen je tudi zahtevek, da sta toženca dolžna opustiti vsako hojo in vožnjo po navedenih parcelah tožnice.

Slednja je dolžna povrniti tožencema 14.283,00 SIT stroškov postopka.

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica, uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ni res, da se v zadnjih desetletjih ni nič spremenilo. Med tem, ko je tožnica do pred nekaj leti vozila na svoje parcele z vprego, poseduje sedaj traktor. Za vprego je bila bližnjica pomembna, ta ni več za traktor. Razdalja 100 metrov za traktor ne pomeni ničesar. Traktorski prevozi povzročajo bistveno večje breme in škodo na služečem zemljišču. Služeče zemljišče tožnica uporablja kot del pašnika, ki ga ograjuje z električnim pastirjem, kar se pred desetletji tudi ni dogajalo.

Parcele tožencev ležijo v enotnem kompleksu, ki ga omenuje na severu javna pot parcela št. 2154, po kateri toženca lahko vsak čas pripeljeta s traktorjem. Med javno potjo in domačijo tožencev je utrjena vozna pot, ki jo toženec vedno uporablja, česar pa sodišče ob ogledu ni ugotovilo. Lahko pa pelje po javni poti naprej proti zahodu in nato v vasi zavije direktno do svoje domačije. Prav navedena možnost zahteva angažiranje izvedenca kmetijske stroke, ki bo podal mnenje ali je sporna služnost res še potrebna ali ne. Sodišče bo moralo zaslišati tudi tožničinega sina in pričo F. H. o tem, da se sporna pot ni uporabljala v takem obsegu, da bi toženca služnost sploh priposestvovala. Izpodbijana sodba zavrne tudi del tožbenega zahtevka, ki ga je tožnica na obravnavi umaknila.

V odgovoru na pritožbo toženca predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Na naroku za glavno obravnavo je tožnica skrčila tožbeni zahtevek tako, da je predmet spora le služnostna pravica po parceli 1770/1, ne pa tudi po parceli 1795 k.o. Z. Ni ugotovljeno, ali gre za umik tožbe ali za odpoved tožbenemu zahtevku. Vsekakor pa je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka glede parcele št. 1795 k.o. Z. kršilo načelo dispozitivnosti (člen 2/1 ZPP). Gre za kvalitativno prekoračenje tožbenega zahtevka, ki terja razveljavitev izpodbijane sodbe v tem delu (člen 372 ZPP). Tožnica utegne nameč imeti interes, da je tožba v tem delu umaknjena, ne pa da je tožbeni zahtevek (pravnomočno) zavrnjen. Pritožba uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede drugih kršitev ne obrazloži. Preizkus izpodbijane sodbe glede procesnih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (člen 365/2 ZPP) pa pokaže, da takšne kršitve niso podane.

Ali je sporna služnost nepotrebna, je sodišče prve stopnje presojalo le glede na potno povezavo po javni poti parc. št. 2145 k.o. Z. Pritožba pa uveljavlja novo dejansko stanje in se sklicuje še na potno povezavo po javni poti parc. št. 2154 k.o. Z. z možnostjo dostopa do domačije tožencev po javni poti, ki leži ob parceli 1770/2 k.o. Z. oziroma po javni poti, ki poteka skozi vas in povezuje domačijo tožencev z zahodne strani. Kopija katastrskega načrta kaže, da vzhodno ležeča gospodujoča zemljišča tožencev s parcelo št. 1785 neposredno mejijo na javno pot parc. št. 2154 k.o. Z. Ker gre za pritožbeno novoto, možnost dejanske uporabe te potne povezave sodišče prve stopnje doslej ni ugotavljalo.

Pravilno je prvostopno stališče, da stvarna služnost preneha na podlagi člena 58/2 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 6/80, 20/80 in 36/90 - v nadaljnjem besedilu ZTLR) le, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali, če preneha drug razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Služnost pa postane nepotrebna, če so se spremenile okoliščine, vezane na uporabo gospodujočega zemljišča, zaradi katerih je odpadel gospodarski razlog za nadaljnji obstoj služnosti. Četudi se okoliščine glede obstoja ostalih potnih povezav niso spremenile od časa ustanovitve oziroma pridobitve služnosti, pa utegne na potrebnost njenega nadaljnjega obstoja vplivati sprememba v uporabi modernih prevoznih sredstev in kmetijske mehanizacije. Če je služnostna pot nastala oziroma bila pridobljena zaradi hitrejše in krajše potne povezave v primerjavi z obstoječo javno potjo, potem utegne uporaba modernih prevoznih sredstev (kot je na primer traktor) pomeniti spremembo v objektivni koristnosti služnostne poti. To pa bi, vsaj glede teh prevoznih sredstev lahko pomenilo utemeljen razlog za prenehanje služnosti. Za živalsko vprego potrebna bližnjica je lahko nepotrebna za hitrejše, udobnejše in na lasten pogon delujoča moderna prevozna sredstva in kmetijsko mehanizacijo. Izpodbijana sodba ugotavlja, da je javna potna povezava po parc. št. 2145 k.o. Z. bistveno daljša kot pa služnostna pot, vendar doslej ni pojasnjeno za kakšno razliko, izraženo v merski enoti za daljavo, v resnici gre.

Pritrditi pa gre pritožbi, da razlika 100 metrov v razdalji za traktor ne pomeni okoliščine, ki bi pomenila razlog za nadaljnji obstoj služnostne pravice vožnje s takšnim prevoznim sredstvom.

Ugotovitev vseh odločilnih dejstev tako, ob pravilni uporabi materialnega prava, utegne voditi do zaključka, da je tožbeni zahtevek morda utemeljen vsaj delno, pa čeprav ni sprememb glede samih potnih povezav.

Pravilna uporaba materialnega prava ter v pritožbi zatrjevana nova dejstva (člen 355/2 ZPP) prav tako terjajo ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 370/3 ZPP).

Kolikor pritožba zatrjuje, da služnostna pravica ni priposestvovana, pa je omeniti le, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (člen 2/1 ZPP).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje z dopolnitvijo dokaznega postopka ter ponovno presojo vseh izvedenih dokazov ugotovi vsa pomembna dejstva ter nato, ob pravilni uporabi materialnega prava, v sporu znova odloči. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 166/3 ZPP.