Jedro

Že iz trditev tožeče stranke, ko se sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že zato predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.

Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. V zavarovanje takšnega zahtevka bi tožeča stranka lahko uveljavljala začasno odredbo za začasno ureditev v obliki ureditvene začasne odredbe, s katero pa bi morala konkretizirano opredeliti dolžna ravnanja v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe do odločitve o samem tožbenem zahtevku.

Predlagana začasna odredba s splošnim zadržanjem učinkovanja sklepov skupščine takšnega merila ne izpolnjuje, zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo, s katero je tožeča stranka ob vložitvi tožbe na ničnost sklepov skupščine tožene stranke z dne 18.1.2008 oziroma na izpodbijanje sklepov te skupščine predlagala, da se do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku zadrži učinkovanje sklepov 25. skupščine tožene stranke z dne 18.1.2008. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagala naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala "spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlagani začasni odredbi" ali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugotovitev ničnosti sklepov 25. seje skupščine tožene stranke z dne 18.1.2008, katere izvedba je bila že prepovedana z začasno odredbo prvostopenjskega sodišča v postopku pod opr. št. Zg 1/2008 z dne 15.1.2008, podrejeno temu zahtevku pa razveljavitev istih sklepov skupščine tožene stranke.

Sodišče lahko za zavarovanje nedenarne terjatve v pravdnem postopku izda začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Z uveljavljanim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka od sodišča zahtevala ugotovitev vsebine korporacijskega razmerja, ki se nanaša na skupščino tožene stranke z dne 18.1.2008 (ničnostna tožba) oziroma spremembo tega razmerja (razveljavitev sklepov skupščine). Ničen sklep skupščine nima nobenih pravnih posledic (394. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). Že iz trditev tožeče stranke, ko se sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že zato predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.

Enak učinek kot ničen sklep ima tudi odločitev sodišča o razveljavitvi sklepa skupščine, pri čemer pa ti učinki nastopijo šele na podlagi oblikovalnega učinka sodbe. Pravna posledica takšne odločitve sodišča je, da je odpadla pravna podlaga za vsa pravna dejanja, ki so bila utemeljena na takšnem sklepu skupščine. Hkrati pa odločitev o ugotovitvi ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje kot prepoved družbi, da bi opravljala pravna dejanja, ki so utemeljena na podlagi takšnega sklepa. Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. V zavarovanje takšnega zahtevka bi tožeča stranka lahko uveljavljala začasno odredbo za začasno ureditev v obliki ureditvene začasne odredbe, s katero pa bi morala konkretizirano opredeliti dolžna ravnanja v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe do odločitve o samem tožbenem zahtevku. Predlagana začasna odredba s splošnim zadržanjem učinkovanja sklepov skupščine takšnega merila ne izpolnjuje, zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo (enako odločitev je sprejelo Višje sodišče v Ljubljani med istima strankama, opr. št. I Cpg 727/2008 z dne 11.9.2008 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 155/2008 z dne 10.7.2008).

Ker že iz omenjenih razlogov izhaja, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe materialnopravno pravilna. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami, s katerimi je tožeča stranka izpodbijala ugotovitve prvostopenjskega sodišča o predpostavkah za izdajo začasne odredbe iz 2. odst. 272. člena ZIZ, saj so te trditve pravno neodločilne (1. odst. 360. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).