Jedro

Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je vlogi tožnikov po opominu za plačilo sodne takse za tožbo in za sklep štelo za zahtevo za odmero sodnih taks po 27. členu ZST, saj sta tožnika ob opominu ugovarjala višini sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikoma odmerilo sodno takso v zadevi št. U 147/2003 in sicer za tožbo v znesku 15.200,00 SIT, za opomin v znesku 4.750,00 SIT, za sklep v znesku 9.500,00 SIT, skupaj 29.450,00 SIT.

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da sta tožnika z vlogama z dne 16.5.2003 in 11.3.2004 nasprotovala plačilu sodne takse za tožbo in za sklep, zato je navedeni vlogi štelo kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse v zadevi št. U 147/2003. V tej zadevi sta tožnika vložila tožbo, o kateri je sodišče odločilo s sklepom z dne 17.2.2004 tako, da je tožbo zaradi pomanjkanja njunega pravnega interesa zavrglo. Tožnika niti ob vložitvi tožbe niti ob prejemu sklepa sodišča, sodne takse nista plačala. Ker tožnika ob vložitvi tožbe takse za tožbo v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 27 taksne tarife, ki znaša 800 točk oziroma 15.200,00 SIT nista plačala, jima je sodišče prve stopnje na podlagi 26. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) poslalo opomin za plačilo takse za tožbo, ki se po tarifni številki 37 taksne tarife plača glede na vrednost neplačane takse, ta pa znaša v tej zadevi 250 točk, tako da znaša taksa za opomin 4.750 SIT. S sklepom št. U 147/2003-10 z dne 17.2.2004, ki je bil tožnikoma vročen dne 4.3.2004, je nastala taksna obveznost tudi za izdajo navedenega sklepa, ki znaša po tarifni številki 28 taksne tarife 500 točk oziroma 9.500,00 SIT. Za izračun takse, ki jo je potrebno plačati, se je upoštevala vrednost točke, veljavne v času izdaje opomina oziroma naloga za plačilo sodne takse. Ta po sklepu o uskladitvi vrednosti točke (VZST, Uradni list RS, št. 77/02) znaša 19,00 SIT. Skupna taksna obveznost tako znaša 29.450,00 SIT.

Tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo. Navajata, da sklep osporavata, saj se nanaša na zmotno oziroma krivično zahtevo po plačilu sodne takse v znesku 29.450,00 SIT. Odklanjata plačilo vseh sodnih taks za tožbo in ostale vloge v tej zadevi. Nista vložila nikakršne zahteve za odmero sodne takse, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, saj jima je krivično naložena sodna taksa.

Predlagata oziroma vztrajata, da sodišče stroške sodnih taks terja od tožene stranke, saj sta v tej zadevi nedolžna in krivično obremenjena. Smiselno predlagata odpravo izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je vlogi tožnikov po opominu za plačilo sodne takse za tožbo in za sklep v zadevi U 147/2003, štelo za zahtevo za odmero sodnih taks po 27. členu ZST, saj sta tožnika ob opominu ugovarjala višini sodne takse. Z izpodbijanim sklepom je bila taksa na podlagi 1. odstavka tarifne št. 27 taksne tarife, tarifne št. 37 taksne tarife in tarifne št. 28 taksne tarife upoštevaje vrednost točke na dan izdaje sklepa, tožnikoma pravilno odmerjena tudi po višini.

Tožnika ne moreta uspeti s pritožbenimi ugovori, da nista dolžna plačati nobenih sodnih taks. Njuna taksna obveznost je nastala z vložitvijo tožbe in nato še z izdajo sklepa št. U 147/2003-10 z dne 17.2.2004, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. v zvezi s 1. odstavkom 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.