Jedro

ZMed ureja pravico do popravka v 26. členu in pravico do odgovora v 42. členu. Namen omenjenih pravic ni enak, zato se tudi zakonski pogoji za uveljavitev posamične pravice razlikujejo.

Javna oblast ima pravico do odgovora, vendar je treba zaradi občutljivosti ustavno varovanih področij, zlasti svobode izražanja, njeno uveljavitev presojati zelo previdno. Objava odgovora bo dopustna le, kadar gre za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tako pomembna, da njen interes po objektivni in celoviti predstavitvi vsebine prevlada nad svobodo izražanja in s tem upraviči poseg oblasti vanjo

V okoliščinah obravnavanega primera ima javnost interes, da izve, kakšen je odgovor občine na očitke, ki se nanašajo na njeno poslovanje z javnim denarjem. Interes lokalne skupnosti je, da se zbrana javna sredstva porabijo na najbolj ekonomičen in racionalen način.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Toženka mora tožnici povrniti 447,98 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1.Tožnica je od odgovorne urednice spletnega portala zahtevala odgovor na objavljen prispevek z naslovom "...", ki je bil objavljen 3. 5. 2024 na ....si. Bistvena sporočilnost prispevka je bila, da je tožnica prodala 1.200 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na ... po prenizki ceni, nato pa sprožila postopke sprememb prostorskih aktov, zaradi katerih bo vrednost zemljišč poskočila. Prav tako naj bi bil kupec povezan z županjo. Nadalje iz članka izhaja, da je Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) zadeve glede prodaje občinskih stanovanj in stavbnih zemljišč predala v obravnavo policiji. Prispevek poslovanje občine obravnava kot sporno.

2.Zahtevana vsebina odgovora se je glasila:

"Pojasnilo Občine ... o prodaji zemljišča na smučišču ... (odgovor na objavljen članek ..." z dne 3.5.2024).

Na podlagi 42. člena Zakona o medijih z dokazljivimi navedbami zanikamo, bistveno popravljajmo in dopolnjujemo navedbe o dejstvih in podatkih v prispevku medija ....si: "...".

V Občini A. (v nadaljevanju A.) smo z namenom vzpodbujanja turistične in gostinske dejavnosti že v letu 2020 pristopili k pripravi idejnih zasnov za objekte in površine za turizem na ..., ki bi lahko bile ustrezne podlage za razvoj turizma. V pripravo teh idejnih zasnov smo vključili vse deležnike na območju in širšo zainteresirano javnost ter idejne zasnove tudi večkrat javno predstavili - prva javna predstavitev je bila, 24. 11. 2021, kateri so sledile še druge: Strokovni posvet: Infrastruktura za razvoj .../ RRA Podravje Maribor (rra-podravje.si). OPT (Objekti in površine za turizem) ... idejna zasnova ....si. Javna razgrnitev projektne dokumentacije za odstranitev in gradnjo novih objektiv za gostinsko in servisno ponudbo na ....si.

Slednje dokazuje napačno poročanje medija, da naj bi A. interesentom zamolčala o pridobivanju predmetnih idejnih zasnov, saj so pred tem potekale različne predstavitve za širšo javnost.

Občinski svet A. je 17. 2. 2022, na 20. seji, sprejel Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem A. za leto 2022 (v nadaljevanju Načrt), ki je vseboval v delu Načrt razpolaganja z zemljišči" parceli št. 434/42 in 434/44 (danes 434/84 in 434/74), k.o. .... Takrat je bila tudi že v opisu predvidena parcelacija.

Na podlagi sprejetega Načrta so sledile naslednje aktivnosti v zvezi s prodajo predmetnih zemljišč:- 1. 7. 2022 je občinska uprava pristopila k pripravi Poročila o ocenjevanju vrednosti nepremičnine (zemljišč). Predmetni parceli je pooblaščeni ocenjevalec ocenil na vrednost 42.000 EUR. -28. 7. 2022 je bila na spletni strani A. (Javna dražba za prodajo nepremičnin Občine A..si) več kot 1 mesec objavljena namera pred izvedbo dražbe. -1. 9. 2022 ob 12.00 je bila izvedena predmetna javna dražba, ki se je je udeležil en dražitelj podjetje B. d.o.o., s ponudbo za nakup zemljišč po izklicni ceni. - Od 1. 9. do 23. 12. 2022 so sledili postopki priprave zapisnika, sklep o javni dražbi, sklenitev kupoprodajne pogodbe, plačilo kupnine, izdaja zemljiško knjižnega dovolila, sklep o vknjižbi lastninske pravice in davčna potrditev kupoprodajne pogodbe.

A. je pristopila k prodaji predmetnih zemljišč z javno dražbo, kot najbolj odprto obliko načina prodaje in z vso skrbnostjo. Namera izvedbe javne dražbe je bila objavljena več kot 1 mesec na spletni strani A., ki omogoča e-obveščanje vsem zainteresiranim k spremljanju aktualnih objav. Zemljišči sta bili prodani skladno s pogoji javne dražbe.

Na zemljišču, ki ga je A. prodajala z javno dražbo, ne stoji gostinski objekt, kot je bilo napačno navedeno v prispevku. Na sosednjem zemljišču, ki je v zasebni lasti, pa stoji premični gostinski objekt, ki ni in nikoli ni bil v lasti A..

A. je 20. 11. 2023 prejela pobudo podjetja B. d.o.o., ki je dolgoletni lastnik premičnega gostinskega objekta s teraso ob predmetnih zemljiščih, za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za gradnjo več sedežnice s smučiščem Uršankovo I (v nadaljevanju URN). Pobudnik spremembe je tudi nosilec stroškov sprememb in dopolnitev prostorskega akta. Trenutno veljaven URN že obravnava izgradnjo več sedežnice s smučiščem ..., ureditve, povezane z obstoječim smučiščem in spremljajoče objekte.

Predlagane spremembe in dopolnitve URN se nanašajo na del območja URN, in sicer na območje oskrbnega centra, ki se do danes ni zgradil. Zato se bi po predlogu sprememb in dopolnitev URN namesto oskrbnega centra omogočila gradnja nove gostinske stavbe s prenočišči.

A. vse postopke vodi v skladu z veljavnim Zakonom o urejanju prostora ter področno zakonodajo, zato ostro zavrača vsa namigovanja o favoriziranju katerega koli investitorja.

A. ni seznanjena z namigovanji v prispevku, da naj bi o tem in o številnih drugih primerih nadzorni odbor (NO) obvestil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj bi celotno zadevo odstopila policiji. Nadzorni odbor Občine A. za prodajo zemljišč iz prispevka ni opravljal nadzora nad predmetnim pravnim poslom, zato ne more biti s postopkom prodaje seznanjen. Po podatkih prejetih od KPK, le-ta ni prejela nobene prijave v zvezi s tem zemljiščem, ampak z drugimi zemljišči, ki so bila prodana na javni dražbi v januarju 2024.

Glede navedbe v prispevku, da županja C. prodaje ne želi komentirati, dodajamo, da medij ....si ni nikoli zahteval komentarja županje ali A. v zvezi s prodajo predmetnih zemljišč. Zato takšne navedbe ostro zavračamo, saj ustvarjajo zavajajoč vtis, da se občina ni nikoli odzvala na morebitno novinarsko vprašanje v zvezi s prodajo zemljišč.

Zavračamo tudi navedbe, da naj bi županja plačala manj od ocenjene vrednosti stanovanja, ki ga je pred tem od občine kupila njena sorodnica. Županja ni sodelovala na javni dražbi in ni kupila stanovanja od A.. Stanovanje je bilo prodano po pogojih javne dražbe, kjer je določena izklicna in ne ocenjena vrednost. Stanovanje se je predhodno prodajalo že na dveh javnih dražbah ter se je v okviru tretje javne dražbe izklicna cena, skladno z 2. odstavkom 53. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, znižala za 15% (zakon omogoča znižanje do 30%).

Večkrat smo priča objavam prispevkov določenih medijev brez predhodno podanih novinarskih vprašanj, ki bi izkazovala resno namero po vsestranski preveritvi vseh dejstev in okoliščin. Zato ponovno zavračamo vse očitke o nepravilnem poslovanju A..

OBČINA A."

3.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Po njegovi presoji informacija ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 42. člena ZMed in ne opravičuje posega v ustavno pravico iz 39. člena Ustave RS. Tožnica ni konkretno pojasnila, kaj naj bi bilo v sporni informaciji ali v zahtevanem odgovoru tako bistvenega za informiranost javnosti o javnih zadevah, da bi to upravičilo poseg občine v svobodo izražanja. Navedbe, da prispevek vsebuje navajanje neresnic, obrekovanje in zavajanje javnosti z izključnim namenom, da se neupravičeno diskreditira tožnico, in da je objava odgovora tožnice nujna zaradi zagotavljanja javnega interesa po objektivni informiranosti, ne zadoščajo. Za zaščito lastnih interesov postopek za objavo odgovora ni pravi. Podan je tudi odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena Zmed. V članku ni tako hudih obtožb, ki bi presegale dopustno mero izražanja s strani medija, temveč gre za dopustno kritiko oblastnega organa, ki mora zaradi svoje vloge trpeti višjo stopnjo kritike.

4.Pritožbeno sodišče je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Po njegovi presoji v obravnavani zadevi tožničina ustavno varovana pravica do odgovora na objavljeno informacijo toženke pretehta nad pravico toženke do svobode izražanja. Gre za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta. V interesu javnosti je, da se navedbe o dejstvih in podatkih, ki jih je objavila toženka, zanikajo, bistveno popravijo ali dopolnijo z dokazljivimi navedbami. Tožnica je izpolnila vse zakonske pogoje za objavo zahtevanega odgovora.

Navedbe strank v revizijskem postopku

5.Toženka v reviziji kot bistveno navaja, da je sodišče kršilo standard obrazloženosti ter izdalo sodbo presenečenja. Odstopilo je tudi od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Trdi, da Ustava primarno ščiti posameznike in ne javne oblasti, zato ima ta pravico do odgovora na objavljen prispevek le izjemoma. Tožnica tega posebnega javnega interesa ni navajala. Zahteva po odgovoru vsebuje tudi izražanje mnenja, zato bi ga bilo treba zavrniti. Pritožbeno sodišče je javnemu organu omogočilo enostranski dostop do zasebnih medijev in poseglo v neodvisnost medija. Zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je višje sodišče kršilo standard obrazloženosti sodne odločbe v konkretni zadevi? 2. Ali je Višje sodišče utemeljeno in obrazloženo odstopilo od dosedanje sodne prakse izpostavljenih sodnih odločb višjih sodišč, Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS, glede pravice do objave popravka in odgovora, oblastnega političnega organa oz. nosilca javne oblasti? 3. Ali je Višje sodišče z dovolitvijo objave odgovora kršilo svobodo izražanja po 39. člen URS in s tem nedopustno dovolilo poseg v uredniško samostojnost in neodvisnost medija ter pravico do odgovora spremenilo v pravico dostopa do medija? 4. Ali prisilna objava takega vnaprej pripravljenega besedila oblastnega političnega organa oz. nosilca javne oblasti posega v avtonomijo urednika medija in s tem v pravico po 39. členu Ustave RS in temelje demokratičnega delovanja družbe? 5. Ali neizvedba predlaganega dokaza za zaslišanjem tožeče in tožene stranke ob sočasni spremembi sodne odločbe sodišča prve stopnje, brez izvedbe obravnave pred senatom sodišča druge stopnje, predstavlja kršitev po 8. točki 2. odstavka 339 člena ZPP in kršitev 22., 23. in 25. člena URS? 6. Ali je višje sodišče prekršilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu s tem, ko tožnica v zahtevi za objavo odgovora na objavljeno informacijo ni navajala nobenih posebnih razlogov za utemeljenost javnega interesa za občino kot oblastni organ, posamezne razloge pa je navajala šele kasneje v pravdi na prvi in drugi stopnji, ki jih je sodišče upoštevalo, urednici pa v fazi odločanja o odobritvi/zavrnitvi zahteve niso bili posredovani niti znani? 7. Ali je višje sodišče prekršilo pravilo o vprašanju o prekluziji navajanja dejstev in dokazov do prvega naroka o glavni obravnavi s tem, ko je svojo odločitev uprlo tudi na prekludirane navedbe tožeče stranke v pritožbi? 8. Ali je višje sodišče kršilo materialni predpis s tem, ko je dopustilo v odgovoru na objavljeno informacijo podajati tudi izražanje mnenj in moraliziranje, ki izhaja zlasti iz zadnjega odstavka zahtevka za odgovor oz. sedaj izreka sodne odločbe sodišča druge stopnje?

6.Tožnica v odgovoru na revizijo kot bistveno navaja, da se prispevek nanaša na poslovanje Občine A. ter njeno razpolaganje z nepremičninami v njeni lasti. Iz tega izhaja, da obstaja javni interes po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti o tem, kako je tožnica poslovala z javnimi sredstvi. Gre za temo, ki je v interesu javnosti. V obravnavani zadevi, upoštevajoč okoliščine primera, njena pravica do odgovora pretehta nad pravico toženke do svobode izražanja. Toženkin prispevek tudi ni zapisan v okviru dopustne kritike, ampak predstavlja neposredno navajanje neresnic, obrekovanje in zavajanje javnosti na senzacionalen način. Odgovor vsebuje bistvene dopolnitve objavljene informacije, ki zasledujejo javni interes. Sodna praksa, na katero se sklicuje tožnica, se nanaša na pravico do popravka in zato ni uporabljiva.

7.Revizija ni utemeljena.

Uvodno pojasnilo

8.Čeprav je revizija v postopkih odločanja po ZMed od uveljavitve ZPP-E dalje izjemen primer dovoljene revizije, mora revident izluščiti jasen in konkretiziran pravni problem (vprašanje) ter nanj ponuditi odgovor v meri, ki je sorazmeren z njegovo pravno relevantnostjo in pomembnostjo (367a. člen ZPP). Če to ni mogoče, vsebinskega odgovora Vrhovnega sodišča v skladu z mejami revizijskega preizkusa (371. člen ZPP) ne more biti. Revizijsko sodišče se bo zato opredelilo le do revizijskih navedb, ki te zahteve izpolnjujejo.

O procesnih kršitvah

9.Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne predstavlja krajša obrazložitev sodne odločbe, nestrinjanje z odgovori na pritožbene navedbe ali celo ne opredelitev do navedb. Neobrazloženost sodne odločbe pomeni, da ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Kršitve postopka iz te točke se nanašajo na napake v sestavi sodbe, tako glede oblike kot glede same vsebine. Zajemajo tri temeljne kombinacije, in sicer: nerazumljiv ali protisloven izrek, pomanjkanje sleherne obrazložitve, pomanjkanje obrazložitve o odločilnih dejstvih, nejasnost in nerazumljivost obrazložitve in protislovna obrazložitev ter nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Teh nepravilnosti pritožbeno sodišče ni zagrešilo; čeprav je sodba ponekod skopa, jo je mogoče preizkusiti.

10.Pritožbeno sodišče tudi ni kršilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je pravilno uporabilo reformatorično pooblastilo s tem, ko je spremenilo izrek odločbe prvostopenjskega sodišča. Pri tem ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot napačno navaja revidentka, ampak je ob že ugotovljenem dejanskem stanju (ki je v takšnih sporih pravzaprav redko sporno) drugače uporabilo materialno pravo. Neutemeljen je tudi očitek o pomanjkanju trditvene podlage. Tožnica je zahtevala objavo odgovora na sporni prispevek. Tožbeni zahtevek je sledil temu, kar je tožnica izvensodno naslovila na toženko, pri čemer je navedla vse pravno odločilne okoliščine. Več v nadaljevanju.

Pravna izhodišča in presoja konkretnega primera

11.ZMed ureja pravico do popravka v 26., pravico do odgovora pa v 42. členu. Namen obeh pravic ni enak, zato se zakonski pogoji za uveljavitev posamične pravice razlikujejo.

12.V zvezi s pravico do popravka je Ustavno sodišče pojasnilo, da gre pri njej za način, na katerega lahko posameznik s sredstvi medijskega prava brani svojo čast ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki se nanj nanaša. Tistemu, ki se ga določen medijski prispevek neposredno tiče, omogoča da se vključi v javno razpravo, ki jo z objavo tega prispevka poprej enostransko sproži avtor prispevka. Tako se posamezniku omogoča učinkovito sodelovanje v javni razpravi, ko se posega v njegovo pravico ali pravni interes. Normativni opredelitvi 40. člena Ustave in določb šestega oddelka ZMed ne predvidevata, da bi moralo biti obvestilo, katerega popravek se zahteva, netočno ali neresnično.

13.Pravica do odgovora pa je namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah. ZMed določa, da ima vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.

14.Ustavno bistvo razlike med popravkom in odgovorom je v tem, da je prva pravica dana (predvsem) v zasebnem, druga (izključno) v javnem interesu. Ustavno sodišče je zapisalo, da je pogoj za uveljavljanje prve "namreč prizadetost osebnih in zasebnih interesov, kar pa ni hkrati tudi pogoj za uveljavljanje pravice do odgovora, ki jo Ustava posameznikom torej daje zaradi varstva javnih, ne zasebnih interesov (npr. interesa po objektivnem, pravočasnem in nepristranskem obveščanju javnosti)."

15.Izpostavljene razlike v obeh pravicah v obravnavanem primeru (ki se nanaša na pravico do odgovora) onemogočajo neposredno preslikavo sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča, ki se je oblikovala v zvezi pravico do popravka. Tudi sicer enaka oziroma enotna uporaba prava velja le za istovrstne primere. Ker se obravnavani primer od predhodnih razlikuje tudi glede drugih okoliščin (več o tem v nadaljevanju te sodbe), ne moremo govoriti o odstopu od oziroma o kršitvi ustaljene sodne prakse.

Srž vsebinskega revizijskega očitka

16.Glavnina revizije se nanaša na vprašanje, ali ima tožnica kot občina, ki je pravna oseba javnega prava in opravlja oblastvene naloge na svojem ozemlju, pravico do odgovora in, če jo ima, ali so obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za objavo odgovora ter kakšna je lahko njegova vsebina.

17.Revizijsko sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, s katerimi je pritožbeno sodišče opredelilo razmerje med pravico do odgovora na objavljeno informacijo (42. člen ZMed) in svobodo izražanja oziroma svobodo različnih oblik javnega obveščanja (39. člen Ustave RS) kot posebne oblike izražanja. Pri iskanju ravnovesja med ustavnima pravicama je pravilno upoštevalo, da v obravnavanem primeru objavo odgovora zahteva predstavnik javne oblasti, tj. občina.

18.Vrhovno sodišče je res že v zadevi II Ips 1165/2008 opozorilo, da je javna oblast tisti subjekt, pred čigar vplivi ustavne pravice primarno varujejo posameznike, ne obratno. Poleg tega je svoboda izražanja ustavna pravica izjemnega pomena, saj igra ključno vlogo pri delovanju temeljev sodobne demokracije. Prav zaradi te posebne družbene vloge je podvržena strožji presoji svojega delovanja in mora prenesti višjo stopnjo kritike, vključno z ostrimi, neprizanesljivimi in včasih celo pretiranimi mnenji, ki so pogosto izražena v polemičnih razpravah v javnosti. Vendar je Vrhovno sodišče v taisti odločbi izpostavilo, da to ne pomeni, da so javni oblasti pravice do objave odgovora na informacije, objavljene v zasebnih medijih, vselej odvzete. Pravico do odgovora imajo, vendar je treba zaradi občutljivosti ustavno varovanih področij, zlasti svobode izražanja, njeno uveljavitev presojati zelo previdno.

19.Vrhovno sodišče sodi, da ima tudi občina pravico zahtevati objavo odgovora na objavljeno informacijo, a le tedaj, kadar gre za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tako pomembna, da njen interes po objektivni in celoviti predstavitvi vsebine prevlada nad svobodo izražanja in s tem upraviči poseg oblasti vanjo. Ob odločanju o zahtevku občine mora sodišče (po tem, ko ugotovi, da so izpolnjeni zakonsko zahtevani pogoji iz 42. člena ZMed) pretehtati še, ali dati prednost pravici občine do objave odgovora ali pravici medija do svobode izražanja.

20.Toženka je v prispevku obravnavala razpolaganje z nepremičnim premoženjem lokalne skupnosti. Tožnici je očitala: da je zamolčala pridobitev idejne zasnove za objekte in površine za turizem na ...; da ni bila skrbna pri prodaji nepremičnine, pri iskanju potencialnih kupcev in oglaševanju; da bi bila cena bistveno višja, če bi bili ostali obveščeni o nameravani prodaji; da je spremenila prostorske akte in s tem kupcu (ki je že več let najemal gostinski objekt na tej parceli) omogočila gradnjo apartmajev in welness centra. Tožnici je tako očitala slabo (problematično/sporno) poslovanje z javnimi sredstvi, pri čemer je članek prepredla z omembami policije, kriminalistov in KPK. Ker je bil prispevek o poslovanju občine objavljen v lokalnem mediju in namenjenem predvsem obveščanju prebivalcev te občine o porabi občinskih sredstev, je treba tudi javni interes ocenjevati z vidika teh ljudi (občanov). V tej luči se Vrhovno sodišče strinja s pritožbenim, da so informacije o prodaji občinskega premoženja lahko dovolj pomembne, da pomenijo "javno zadevo" v smislu prvega odstavka 42. člena ZMed. Interes prebivalcev lokalne skupnosti je, da se javna sredstva pridobivajo in porabljajo na najbolj ekonomičen in racionalen način, predvsem pa, da je poslovanje občine pregledno in zakonito.