Jedro

V okoliščinah konkretnega primera, ko tožba z zatrjevano pravno podlago še ni bila vložena, od vložitve tožbe v obravnavanem sporu pa je minilo že 8 let, je odločitev sodišča, da o predhodnem vprašanju odloči samo, pravilna.

Toženka je v postopku zatrjevala, da je darilna pogodba med materjo pravdnih strank in tožnico nična, ker sta z njo pogodbenici zasledovali nedopusten namen, da bi jo prikrajšali za dedno pravico po pokojni materi. Ker ima vsakdo pravico, da razpolaga s svojim premoženjem, čeprav na račun nujnih dedičev, takšna pogodba ni nična. ZD tem dedičem omogoča, da v zapuščinskem postopku zahtevajo vrnitev daril za dopolnitev nujnega deleža, kar zadošča za varovanje njihovega pravnega interesa. Na tej podlagi torej toženka ne more pridobiti pravnega naslova za bivanje v sporni nepremičnini.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožba tožeče stranke zoper popravni sklep se zavrže.

III.Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z odločbo s 7. 5. 2024 zavrnilo toženkin predlog za prekinitev postopka (I. točka izreka) ter razsodilo, da se je toženka v roku 15 dni dolžna izseliti iz prostorov v pritličju stanovanjske hiše stavbe 90, k. o. X, ID 000, ki zajemajo dve sobi, kuhinjo, sanitarije, shrambo in hodnik s predprostorom, v približni izmeri 95,60 m2, ter jih prazne oseb in stvari izročiti tožnici (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici plačati pravdne stroške v znesku 1.732,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.S popravnim sklepom z 8. 8. 2024 je sodišče popravilo pomoto v 1. točki izreka sodbe, s tem da je dodalo izpuščeno besedilo "z naslovom ..., stoječe na parceli št. 67/2".

3.Sodbo in sklep s 7. 5. 2024 izpodbija toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja stališče, da vložitev nove tožbe na ničnost darilne pogodbe na drugi pravni podlagi, kot se obravnava v pravdni zadevi I P 142/2021, zaradi litispendence ni mogoča.

Navaja, da je predlagala prekinitev postopka iz razlogov ničnosti darilne pogodbe zaradi nedopustnega namena oškodovanja dedinje ter ničnosti te pogodbe, ker je bila nepremičnina, v kateri biva, skupno premoženje staršev, zato bi kot dedinja po očetu morala podedovati dedni delež, za katerega je bila z darilno pogodbo prikrajšana. Ker sodišče glede teh vprašanj postopka ni prekinilo, bi se do njih moralo opredeliti v razlogih sodbe. Tega ni storilo, zato je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4.Tožnica s pritožbo izpodbija popravni sklep. Opozarja, da je predlagala izdajo dopolnilne sodbe, saj sodišče ni odločilo o delu besedila tožbenega zahtevka, v katerem je vsebovan naslov stavbe in parcelna številka nepremičnine. S popravnim sklepom ni dopustno odločati o zahtevku ali delu zahtevka, o katerem ni bilo odločeno.

5.Na pritožbo toženke je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

6.Pritožba toženke ni utemeljena, pritožba tožnice ni dopustna.

O pritožbi zoper popravni sklep:

7.Sodišče prve stopnje je pri zapisu izreka sodbe napravilo očitno napako, ko je pri povzemanju podatkov o nepremičnini izpustilo njen naslov in parcelno številko. To napako je po uradni dolžnosti odpravilo s popravnim sklepom, tako da je v zapis zahtevka dodalo pomotoma izpuščene podatke. S tem je odpravilo neskladje, ki je nastalo pri prepisu zahtevka, zato tožnica za pritožbo zoper popravni sklep nima pravnega interesa.

8.Ker je pravni interes nujna procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pravnem sredstvu, ta pa v konkretnem primeru ni izkazan, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zoper popravni sklep zavrglo na podlagi 352. člena ZPP.

9.Izrek sklepa ne vsebuje odločitve o predlogu za izdajo dopolnilne sodbe. Tudi sicer tak predlog ne bi bil utemeljen. Zgolj izpustitev določenih podatkov o nepremičnini pri zapisu izreka sodbe ne pomeni, da sodišče ni odločilo o zahtevku ali njegovem delu. Iz sodbe jasno izhaja obveznost toženke, da se izseli iz tožničine nepremičnine, ki je identificirana s številko stavbe, katastrsko občino in ID številko, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da pogoji za izdajo dopolnilne sodbe niso izpolnjeni.

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka:

10.Po določilu drugega odstavka 111. člena SZ-1 se spori na izpraznitev stanovanja, ki ga uporablja oseba nezakonito, rešujejo prednostno. Tožnica je tožbo vložila 11. 10. 2016, toženka pa je nov predlog za prekinitev postopka zaradi ničnosti darilne pogodbe, ki naj bi prekrivala pogodbo o preužitku, podala na naroku 7. 5. 2024. Predlog nima ustrezne trditvene podlage ter se zgolj sklicuje na izpoved priče A. A., ki slednje ne more nadomestiti. Glede na dosedanja procesna ravnanja toženke, ki je že večkrat predlagala prekinitev postopka, in njegovo trajanje, je zato sodišče prve stopnje utemeljeno tehtalo, ali prekinitev postopka ne bi ogrožala pravice tožnice do učinkovitega sodnega varstva. V okoliščinah konkretnega primera, ko tožba z zatrjevano pravno podlago še ni bila vložena, od vložitve tožbe v obravnavanem sporu pa je minilo že 8 let, je odločitev sodišča, da o predhodnem vprašanju odloči samo, pravilna. Stranke so dolžne procesne pravice izvrševati pošteno in jih ne smejo zlorabljati. Toženkin pavšalen predlog za prekinitev postopka, podan na zadnji glavni obravnavi brez utemeljenega razloga, pomeni takšno zlorabo in mu tudi zato ni mogoče slediti. Še posebej, ker je trditve o tem, da se je mati pravdnih strank s tožnico dogovorila o skrbi za toženko, pritožnica podala že v odgovoru na tožbo. Torej se z navedenimi okoliščinami ni seznanila šele s pričanjem A. A., kar je kot razlog za ponovni predlog za prekinitev postopka neutemeljeno navedla na zadnjem naroku.

O pritožbi zoper sodbo:

11.Sodišče prve stopnje se je v 20. do 23. točki obrazložite sodbe podrobno opredelilo do trditev o sklenjeni preužitkarski pogodbi in jih argumentirano zavrnilo. Toženka teh razlogov ne graja, temveč le navaja, da se sodišče ni izreklo do predhodnih vprašanj, pomembnih za odločitev o obstoju pravne podlage za bivanje v nepremičnini. To za vprašanje obstoja preužitkarske pogodbe ne velja in je v tem delu pritožba neutemeljena.

12.Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do drugih dveh razlogov, ki jih je navajala kot vzrok ničnosti darilne pogodbe s 23. 6. 2011, sklenjene med pokojno B. B. in tožnico. V tem delu je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker za rešitev teh vprašanj ni potrebna dopolnitev dokaznega postopka in je toženka podala le pavšalne trditve o ničnosti, ki pravno niso vzdržne, nanju odgovarja pritožbeno sodišče.

13.Toženka je v postopku zatrjevala, da je darilna pogodba med materjo pravdnih strank in tožnico nična, ker sta z njo pogodbenici zasledovali nedopusten namen, da bi jo prikrajšali za dedno pravico po pokojni materi. Ker ima vsakdo pravico, da razpolaga s svojim premoženjem, čeprav na račun nujnih dedičev, takšna pogodba ni nična. Zakon o dedovanju (ZD) tem dedičem omogoča, da v zapuščinskem postopku zahtevajo vrnitev daril za dopolnitev nujnega deleža, kar zadošča za varovanje njihovega pravnega interesa. Na tej podlagi torej toženka ne more pridobiti pravnega naslova za bivanje v sporni nepremičnini, o čemer jo je sodišče prve stopnje že poučilo v sklepu z 19. 1. 2024.

14.Drug razlog za ničnost darilne pogodbe toženka vidi v tem, da je B. B. s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagala s skupnim premoženjem, ki ga je ustvarila s tedaj že vrsto let pokojnim očetom pravdnih strank. Kadar eden od zakoncev samovoljno razpolaga s skupnim premoženjem, je tak pravni posel izpodbojen. Ničen je lahko le takrat, če je na odločitev pogodbenika za sklenitev pogodbe vplival nedopusten nagib. Ker toženka v tej smeri ni podala nobenih trditev in ni predlagala izvedbe dokazov, ničnosti iz navedenega razloga ni izkazala. Tudi rešitev tega predhodnega vprašanja ne vpliva na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka za bivanje v tožničini nepremičnini nima pravnega naslova.

Sklepno:

15.Pritožba toženke glede na navedeno ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

16.Toženka, ki s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Tožnica z odgovorom na pritožbo zoper sodbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, s pritožbo zoper popravni sklep pa ni uspela, zato tudi ona krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. v zvezi s 165. členom ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 111, 111/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 328, 352

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.