Jedro

Ker je tožnik spremenil ime toženca (subjektivna sprememba tožbe) z vlogo, ki pa novo označenemu tožencu ni bila vročena, sodišče ne bi smelo izdati zamudnega sklepa. Storjena je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje razveljavita ter vrne zadeva v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim delnim zamudnim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugotoženo stranko in sklenilo: da je toženec motil tožnika v posesti nepremičnine, ki predstavlja asfaltno pot, oziroma dovozno pot do hiše G, s tem da je med 22.11.2009 do 24.11.2009 razkopal del asfaltiranega dovoza v velikosti 180x80 cm in s tem preprečil nemoteno vožnjo tožniku do njegove hiše; da je toženec motil tožnika v posesti nepremičnin, ki predstavlja travnik pred stanovanjsko hišo na naslovu G, s tem da je med 22.11.2009 in 24.11.2009, izpulil kovinske drogove, na katerih je bila pritrjena žična ograja za koze, in s tem preprečil varno pašo tožnikovih koz; da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje s tem, da ponovno asfaltira del asfaltnega dovoza, ki vodi od hiše G, v velikosti 180x80 cm, v roku osem dni pod izvršbo; da je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje s tem, da ponovno ogradi travnik med stanovanjsko hišo na naslovu G, s kovinsko žičnato ograjo, vse v roku osem dni pod izvršbo, da se je dolžan v bodoče vzdržati vsakih takšnih ali podobnih motitvenih dejanj, vse v osmih dneh pod izvršbo, in da tožnik lahko zahteva povrnitev pravdnih stroškov v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. S sklepom o stroških, z dne 6.4.2010 pa je tožencu M.T. naložilo, da plača tožniku E. P. pravdne stroške v znesku 352,80 EUR v roku osem dni, po poteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Zoper navedena sklepa vlaga pritožbo drugotoženec. V pritožbi zoper delni zamudni sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, delni zamudni sklep pa tako spremeni, da tožbeni zahtevek zoper M. T. v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani delni zamudni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da mu tožba nikoli ni bila vročena, medtem ko M. T. na katerega se glasi delni zamudni sklep, sploh ni tožena stranka v tem postopku. Tožeča stranka je vložila predmetno motenjsko tožbo zoper prvotoženo B. T. in drugega toženca Mi. T.. M. T, na katerega se glasi delni zamudni sklep, torej ni oseba, zoper katero bi bila tožba sploh vložena in na katero bi se glasil tožbeni zahtevek, zaradi česar mu niti tožba ni bila pravilno vročena. Iz tožbe, ki se nahaja v spisu, da je torej tožnik vložil tožbo zoper drugega toženca Mi. T., medtem, ko se delni zamudni sklep glasi na M. T., ki sploh ni tožen. M. T. in Mi. T. seveda nista ena in ista oseba. Sodišče je tako tožbenemu zahtevku ugodilo glede osebe, ki dejansko sploh ni tožena. Navedeno pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je iz tega razloga potrebno izpodbijani sklep sodišča vsaj razveljaviti. V pritožbi zoper sklep o stroških prav tako pritožnik uveljavlja ista pritožbena razloga, njegov predlog pa je enak kot zgoraj navedeni pritožbi. Tudi v tej pritožbi vsebinsko enako poudarja, da M. T. ni tožena stranka v tem postopku. M. T. nikoli s strani sodišča ni prejel nobene listine, iz katere bi izhajalo, da je tožeča stranka modificiralo tožbo in navedla kot drugega toženca M. T. Glede na to je tudi sklep o stroških napačen iz istega razloga, kot je napačen tudi delni zamudni sklep, saj je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo glede osebe, ki dejansko sploh ni tožena. Gre prav tako za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo drugotoženca in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je tožnik v tožbi kot drugotoženo stranko navedel Mi. T.. Z vlogo z dne 12.1.2010 pa je subjektivno spremenil tožbo in sicer tako, da je kot drugotoženo stranko navedel: T. M.. Tudi izpodbijani delni zamudni sklep se glasi na T. M. kot drugotoženca. Sodišče prve stopnje je sicer vročalo tožbo v odgovor M. T., vendar pa iz podatkov spisa ne izhaja, da je toženec M. T. prejel tudi vlogo tožnika, s katerim je ta subjektivno spremenil tožbo (187. člen ZPP). Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, pripetega na list. št. 8 v spisu, namreč izhaja, da je toženec M. T. prejel zgolj poziv, da odgovori na tožbo s prilogami, ne pa tudi da je prejel omenjeno vlogo tožnika. To pa pomeni, da do izdaje izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen s tem, da je pravzaprav toženec on in ne oseba z imenom Mi. T. Ob povedanem pa je storjena v obeh pritožbah očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje namreč pravi toženi stranki ni pravilno vročilo tožbo v odgovor in zato ne bi smelo izdati zamudnega sklepa (1. točka 318. čl. ZPP v zvezi s 424. čl. ZPP). Razen tega pa je storjena prav tako vsebinsko očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bila na opisan način onemogočena obravnava drugotožencu zadeve v tem postopku. Drugotoženec namreč ni bil seznanjen s tem, da je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da ga je uprl namesto zoper prvotno toženega Mi. T. zoper njega.

Ob povedanem je bilo treba ugoditi obema pritožbama in razveljaviti oba sklepa, ter vrniti zadevo v celoti v nadaljnji postopek (1. odstavek 354. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ocenilo, da ne more samo odpraviti obeh bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni obravnavi, saj bo treba v nadaljnjem postopku vročiti vlogo, s katero je bila subjektivno spremenjena tožba tudi prvotožencu, ki bo imel možnost na modificirano tožbo tudi odgovoriti. Šele nato bo mogoče izvesti meritorno ves potreben dokazni postopek in o zadevi v tem primeru tudi meritorno odločiti. Če bi sodišče druge stopnje samo opravilo celoten dokazni postopek, bi s tem kršilo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe oziroma dvostopenjskega sojenja (glej določbo 33. člena Ustave RS).

Nadaljnji napotki za delo sodišča v nadaljnjem postopku niso potrebni glede na že zgoraj pojasnjeno.