Up-82/97

25.5.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A., B., C. in Č. A., vseh iz Ž., ki jih zastopa D. D., odvetnik na Z. na seji senata dne 25. maja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A., B., C. in Č. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 795/96 z dne 21. 1. 1997 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kočevju št. I 62/96 z dne 27. 10. 1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je v postopku za izvršbo preživninskih terjatev pritožnikov odločilo, da se, ker dolžnikova plača ne zadošča za celotno poplačilo vseh preživninskih terjatev, iz razpoložljivega dela dolžnikove plače pritožniki poplačajo 77.5 - odstotno, drugi upnik pa 22.5 - odstotno. Menilo je, da je za določitev sorazmerja med višinami terjatev odločilna le mesečna višina preživnine. Sodišče druge stopnje pa je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se pritožniki poplačajo 22.5 - odstotno, drugi upnik pa 77.5 - odstotno. Pri tem je upoštevalo, da drugi upnik uveljavlja izvršbo ne le za bodoče obroke preživnine, pač pa tudi za znesek zaostalih neplačanih obrokov v zadnjih treh letih.

2.Zoper ta sklep pritožniki vlagajo ustavno pritožbo zaradi kršitve pravic po14., 22., 53., 54. ter 56. členu Ustave.

Menijo, da je sorazmerje med višinami preživnine potrebno določiti na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Le takšna določitev sorazmerja naj bi ustrezala načelu enakosti pred zakonom in bi tudi zagotovila spoštovanje ustavnih določil, ki se nanašajo na varstvo družine, zakonske zveze in otrok ter pravice in dolžnosti staršev. Menijo, da je sodišče druge stopnje napačno upoštevalo le objektivni kriterij pri določitvi sorazmerja, moralo pa bi upoštevati tudi subjektivni kriterij.

Navajajo, da je obveznost plačevanja preživnine izraz ustavnih določb o varstvu otrok, ustrezne določbe zakona, ki ureja izvršilni postopek, pa so namenjene zagotovitvi spoštovanja teh ustavnih obveznosti. Pri določitvi sorazmerja naj bi višje sodišče spregledalo, da imajo tudi pritožniki zavarovane še nezapadle preživninske terjatve za dobo enega leta, skupni seštevek teh obrokov pa pokaže, da terjatev pritožnikov ni bistveno nižja od terjatev drugega upnika. Sodišče naj bi moralo upoštevati, da je mati pritožnikov brezposelna, eden izmed njih pa se po polnoletnosti izobražuje.

3.Ob predhodnem preizkusu ustavne pritožbe je Ustavno sodišče ugotovilo, da je sklep o izvršbi preživninske terjatev pritožnikov, s tem v zvezi pa je tudi izpodbijani sklep glede določitve deležev pri izvršbi na dolžnikovo plačo, izdan za poplačilo nezapadlih obrokov preživnine za dobo enega leta do 30.6.1997 (predhodna odredba v zavarovanje, člen 255 tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju: ZIP).

4.Bistveni argument pritožnikov je, da bi bilo pri določitvi sorazmerja potrebno upoštevati višino bodočih, nezapadlih obrokov preživnine. Ustavno pritožbo so vložili še v času, za katerega je bila izdana predhodna odredba v zavarovanje, med trajanjem postopka pred Ustavnim sodiščem pa je ta rok potekel.

Zato je Ustavno sodišče pritožnike (njihovega pooblaščenca) pozvalo, da se izjavijo o tem, ali vztrajajo pri ustavni pritožbi zoper ta sklep ter v tem primeru pojasnijo pravovarstveni interes, omogočilo pa jim je tudi, da ustavno pritožbo spremenijo tako, da bi se nanašala na kakšno še učinkujočo odločbo sodišča, izdano v isti zadevi.

5.Pritožniki, tudi po tem, ko jih je Ustavno sodišče še enkrat pozvalo k dopolnitvi ustavne pritožbe, tega niso storili.

6.Ustavno sodišče je zato o ustavni pritožbi odločilo na podlagi doslej zbranega procesnega gradiva. Iz tega pa, kot je obrazloženo zgoraj, izhaja, da je bila predhodna odredba za zavarovanje preživninskih terjatev pritožnikov izdana za čas do 1.7.1997. Na podlagi te predhodne odredbe upniki torej ne morejo več zahtevati izvršbe za tekoče obroke preživnine. Iz podatkov, s katerimi razpolaga Ustavno sodišče, ni mogoče sklepati o obstoju pravnega interesa za izpodbijanje sklepa, na podlagi katerega ni več mogoče opravljati izvršbe, kot tudi sklepa o določitvi razmerja med deleži na plačo dolžnika, ki je s tem sklepom neposredno v zvezi. Obstoj pravovarstvenega interesa pa je splošna procesna predpostavka za dopustnost ustavne pritožbe, na katero pazi Ustavno sodišče ves čas postopka in ni dovolj, da obstaja v trenutku začetka postopka. Ob tem, ko pritožniki ustavne pritožbe niso ustrezno dopolnili, spremenili ali vsaj pojasnili v skladu s pozivom Ustavnega sodišča, je potrebno sklepati, da ustavne pritožbe ni vložila upravičena oseba. Zato ustavna pritožba ni dopustna in jo je potrebno zavreči.

Pritožniki so podrejeno, za primer če sporne določbe 121. člena ZIP (sedaj 131. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98) ne bi bilo mogoče razlagati v skladu z Ustavo, zahtevali, da Ustavno sodišče to določbo zakona zaradi protiustavnosti razveljavi. Te podrejene pobude Ustavno sodišče ni presojalo, saj ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno predlagal presojo ustavnosti zakona.

Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (čl. 59/2 ZUstS).

7.O predlogu za oprostitev sodnih taks ni bilo potrebno odločiti, ker je postopek ustavne pritožbe taks prost.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata: dr. Lojze Ude