Jedro

S tem, ko je v sklepu o podaljšanju pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP opisana teža kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ, povezanost obtoženke z ostalimi soobtoženci, možnost obtožencev, da si pridobijo velike količine mamila, njihova medsebojna organiziranost in povezanost ter osebne razmere obtoženke - da je brez zaposlitve, brez premoženja in brez zadostnih dohodkov za preživljanje - so opisane okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno nevarnost, da bi obtoženka na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kriminalne dejavnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. B.V. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obt. B.V., ki je v priporu od 9.6.2000 dalje, ter soobtožence teče na podlagi pravnomočne obtožnice kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 2. odstavku 196. člena KZ ter kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.

Nazadnje je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 2.4.2001 podaljšan pripor zoper obtožene V.P., B.V. in A.L., in sicer zoper vse tri obtožence iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 12.4.2001 kot neutemeljene zavrnilo pritožbe obt. A.L. in njegovega zagovornika ter zagovornikov obtoženih V.P. in B.V., vložene zoper sklep o podaljšanju pripora.

Zagovornik obt. B.V. je dne 24.4.2001 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora. V njej uvodoma navaja, da jo vlaga skladno z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP ter predlaga, da Vrhovno sodišče sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 12.4.2001 spremeni tako, da pripor zoper obt. B.V. kot neupravičen in neutemeljen odpravi.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 29.5.2001, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Pri tem navaja, da na zahtevo, ki pavšalno navaja, da "bi bilo zaželjeno, da Vrhovno sodišče v zvezi s priporom zaradi ponovitvene nevarnosti nekaj jasno in konkretno pove, ker se razlog ponovitve zlorablja in nateguje kot harmonika", ni mogoče konkretizirano odgovoriti, medtem ko so posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obt. B.V. na prostosti ponovila kaznivo dejanje, v napadenem sklepu izčrpno opisane.

Zahteva zagovornika obt. B.V. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V 1. odstavku 420. člena ZKP je določno predpisano, iz katerih razlogov je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahtevo za varstvo zakonitosti je tudi zoper sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora mogoče vložiti le zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP ter zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.

Zagovornik obt. B.V. v zahtevi za varstvo zakonitosti izrecno niti ne navaja, iz katerega razloga, ki so našteti v določilu 1. odstavka 420. člena ZKP, vlaga to izredno pravno sredstvo. Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti, ko navaja, da obtoženka doslej še ni bila kaznovana ter da je vse, kar se ji lahko očita, zgolj natolcevanje in napeljevanje tajnega delavca policije k nekim obljubam o dobavi droge, katero pa obtoženka ni nikoli dobavila, ampak samo obljubljala, ter da se ji lahko očita le nedokazano verbalno ponudbo 1,58 grama neke droge, je mogoče sklepati, da zagovornik obtoženke uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Sicer pa so take navedbe zagovornika obt. B.V. v nasprotju s podatki spisa, saj se tej obtoženki v obtožnici med drugim očita, da je na ozemlju Republike Hrvaške dne 11.3.2000 kupila od neznanega hrvaškega državljana 480 gramov heroina, katerega je izročila osebi z imenom B.M., ki je heroin skril v avtomobilsko gumo osebnega avtobila in ga na tak način prepeljal v Republiko Slovenijo, da bi ga zaradi nadalnje prodaje izročil obt. B.V. in soobtoženemu V.P., kar pa je bilo zaradi posredovanja policistov preprečeno (dejanje, opisano pod tč. I/1 obtožnice). Ob isti priliki pa naj bi na opisani način skušala s pomočjo B.M. pretihotapiti iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo tudi orožje s pripadajočo municijo, ki ga je pridobila v Republiki Hrvaški, z namenom, da bi ga v Republiki Sloveniji izročila soobtoženu V.P. (dejanje, opisano pod tč. II/2 obtožnice), razen tega pa naj bi tudi 9.3.2000 samokres, katerega je kupila v Republiki Hrvaški, izročila soobtoženemu Z.P., ki ga je pretihotapil v Slovenijo in ga nato dne 10.3.2000 izročil soobtoženemu V.P., ki ga je le-ta nato ponudil v odkup tajnemu policijskemu delavcu (dejanje, opisano pod tč.II/1 obtožnice).

Iz navedb zahteve za varstvo zakonitosti, da bi moralo sodišče glede na odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sprejete v zvezi z odrejanjem in podaljševanjem pripora, točno ugotoviti in obrazložiti konkretne okoliščine, iz katerih je možno potegniti življenske izkušnje in utemeljiti sklep, da res obstaja realna nevarnost, da bo obtoženka ponovila določeno specifično kaznivo dejanje, pa je mogoče le sklepati, da zagovornik obt. B.V. uveljavlja razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, torej da v obrazložitvi pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora niso navedeni razlogi, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost, da bi obtoženka na prostosti s takimi kaznivimi dejanji nadaljevala, oziroma da uveljavlja tudi razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ko navaja, da vsi dosedanji razlogi, navedeni v obrazložitvi, še zdaleč niso utemeljeni in upravičeni. Tudi v tem delu ni mogoče pritrditi navedbam zagovornika obt. B.V. V pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora so opisane vse okoliščine, ki jih je glede na določilo 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP potrebno ocenjevati pri ugotovitvi, ali je podana nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. V pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora je namreč opisana teža kaznivega dejanja, katerega je obtožena B.V., njena povezanost z ostalimi soobtoženci, možnost obtožencev, da si pridobijo velike količine mamila, kakor tudi njihova medsebojna povezanost in organiziranost. Upoštevane pa so bile tudi osebne razmere obt. B.V., in sicer da je brez zaposlitve, brez premoženja in brez zadostnih dohodkov za preživljanje. Vse te okoliščine po navedbah pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora predstavljajo skupek okoliščin, ki kažejo na konkretno in realno nevarnost, da bi obtoženci, torej tudi obt. B.V., v primeru odprave pripora nadaljevali z izvrševanjem kriminalne dejavnosti. Z navedbo v zahtevi za varstvo zakonitosti, da ti razlogi niso utemeljeni niti opravičeni, pa zagovornik obt. B.V. izpodbija dokazno oceno sodišča o obstoju ponovitvene navarnosti, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, katerega pa s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.

Vrhovno sodišče je zato zahtevo zagovornika obt. B.V. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).