Jedro

Obstoj pravde med varovanko kot tožnico in njeno hčerjo kot toženko predstavlja okoliščino, zaradi katere lahko pride do nasprotja interesov med varovanko in njeno hčerjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje (I) nasprotno udeleženko (v nadaljevanju varovanko) v celoti postavilo pod skrbništvo, (II) za njeno skrbnico imenovalo A. A., (III) določilo naloge skrbnice v šestih alinejah (med drugim v tretji alineji, da zastopa nasprotno udeleženko v vseh postopkih pred sodišči), (IV) določilo dejanja, ki jih sme postavljena skrbnica opraviti samo z dovoljenjem pristojnega Centra za socialno delo1 in (V) da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2.S pravočasno pritožbo prva udeleženka (varovankina hči) izpodbija odločitve pod II., III., in IV. točko gornjega sklepa. Pojasnjuje, da ni sporna ne postavitev varovanke pod skrbništvo ne obseg nalog. Ne strinja pa se z imenovanjem A. A. za skrbnico. Sodišče je napačno zaključilo, da pravdni postopek med varovanko in njeno hčerjo predstavlja zadržek za postavitev hčere za skrbnico. Imenovana skrbnica bo le "podaljšana roka" varovankinega sina (drugega udeleženca), ki se z njenim imenovanjem strinja. Tožba varovanke zoper hčer namreč zasleduje zgolj njegove interese, saj jo je varovanka vložila v času, ko ni bila več zmožna dati pooblastila. Takšno tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe bi bilo možno vložiti tudi kasneje, ne pa da se je "boj za premoženje" varovanke začel že za časa njenega življenja. Skrbnica je z varovanko tudi solastnica nepremičnine. Ker bi iz teh razlogov lahko prišlo do postavljanja drugih interesov pred interese varovanke, meni, da imenovana skrbnica nima primernih osebnih lastnosti kot tudi ne sposobnosti za opravljanje skrbniške funkcije. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Drugi udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med varovanko kot tožnico in njeno hčerjo kot toženko poteka pravdni postopek na ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je varovanka hčeri podarila določeno premoženje. Obstoj te pravde predstavlja okoliščino, zaradi katere lahko pride do nasprotja interesov med varovanko in njeno hčerjo. V primeru, če bi bila hči postavljena za skrbnico, bi lahko s sprejemom odločitve v varovankino škodo zasledovala svoj interes oziroma osebno korist. Da bi bilo dejansko lahko tako, izhaja tudi iz pritožbenega zavzemanja za preprečitev pravdnega postopka, s katerim se zasleduje vrnitev podarjenega premoženja v varovankino last. Prvostopno sodišče je tako ravnalo pravilno, ko varovankine hčere ni imenovalo za skrbnico, saj skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca (tretja alineja 241. člena DZ2).

6.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da se A. A., ki je varovankina sestra, "načeloma ne zdi prav, da en otrok prejme celotno premoženje, drugi pa ničesar, in da ne nasprotuje temu, da hči zaradi večje skrbi za starše prejme večji delež". Tudi če bi bilo moč na podlagi te ugotovitve šteti, da je A. A. bolj na strani varovankinega sina kot pa hčere, kot to trdi pritožba, zgolj to njeno osebno stališče ne more kazati na to, da bo položaj skrbnice želela izkoristiti za varovanje premoženjskih interesov ter koristi varovankinega sina. Brez kakšnih konkretnih ravnanj na izkoriščenje skrbniškega položaja v svojo korist sam po sebi ne more kazati niti obstoj solastništva nepremičnine z varovanko. Pritožbeni pomisleki o odsotnosti osebnostnih lastnosti in sposobnosti imenovane skrbnice, potrebnih za opravljanje obveznosti skrbnika, tako niso utemeljeni. Pri tem gre še dodati, da je vsakršna bojazen, da bi bile varovankine premoženjske koristi zaradi opravljanja skrbniških nalog lahko ogrožene, odveč tudi zato, ker je sodišče tozadevna skrbniška pooblastila omejilo z dolžnostjo pridobitve dovoljenja centra za socialno delo.

7.Temeljno načelo pri določitvi osebe skrbnika je največja korist varovanca. Predlagatelj je v predlogu navedel, naj se za skrbnico imenuje A. A. Z njenim imenovanjem so se poleg varovankinega sina strinjali tudi varovankini sorojenci. Razlogov prvostopnega sodišča (od 15. do 21. točke obrazložitve), da bo ravno A. A. najbolje poskrbela za varovankine pravice in koristi, pritožba s svojimi argumenti ni izpodbila. Na ugotovljena dejstva se izpodbijana odločitev izkaže za materialnopravno pravilno (240., 242. in 243. člen DZ).

8.Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena ter 353. člen ZPP3).

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je določilo, da sme postavljena skrbnica samo z dovoljenjem pristojnega Centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti nepremičnine varovanke, odtujiti iz njenega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini in volilu oziroma odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva in izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.

2Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.

3Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/1999 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravndem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019).