Jedro

Če upravno sodišče pravnomočno odpravi oziroma razveljavi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred prvostopnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka dne 17. 8. 2009 po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi in razveljavilo sklep Občinskega sveta Občine A. z dne 2. 4. 2007, ter zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek in odločilo o stroških postopka. S citirano odločbo je Občinski svet Občine A. odločil, da se za direktorico (javnega) Zavoda za kulturo A. za mandatno dobo pet let, s pričetkom mandata 1. 7. 2007, skladno z 8. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo A., imenuje B.B. 4. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da so utemeljeni tožbeni ugovori glede nepravilnega in nezakonitega obveščanja tožnice o izbiri kandidatke ter da ji po končanem izbirnem postopku ni bil omogočen vpogled v razpisno dokumentacijo. Pritrditi je potrebno tudi tožbenemu ugovoru, da iz dokumentacije ni razvidno, kako je Komisija za mandatna vprašanja ocenjevala oziroma ovrednotila izpolnjevanje posameznih spornih razpisnih pogojev s strani prijavljenih kandidatov. Ker tako v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka in ker zakon ni bil pravilno uporabljen, posledično pa je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je bilo treba tožbi ugoditi. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka popolno in transparentno ugotoviti dejansko stanje, ponovno odločiti o izbiri najustreznejšega kandidata ter kandidate na zakonit način obvestiti o izbiri. Ker je bil izpodbijani sklep že realiziran in bi njegova odprava lahko pripeljala do nesprejemljivih pravnih situacij, je sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in ne odpravilo.

5. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno prvostopno sodbo razveljavljena odločba tožene stranke ter je bila na podlagi 64. člena ZUS-1 zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 mora pristojni organ postopek ponovno voditi in ga čimprej (v 30 dneh od vročitve prvostopne sodbe, ker sodišče prve stopnje ni določilo drugačnega roka) zaključiti z izdajo nove odločbe. Navedenih učinkov pravnomočne sodbe vložena revizija ne more zadržati (prvi odstavek 84. člena ZUS-1).

6. V četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vendar ima po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti v nasprotju z pravnim mnenjem in stališči prvostopnega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi določba 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne jurisdikcije) tudi v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči v nasprotju z že izraženim mnenjem in stališčem sodišča. 7. V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Če upravno sodišče pravnomočno odpravi oziroma razveljavi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred prvostopnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred novo dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kateri interesi bodo z odločitvijo prizadeti in kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna, kot je tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, pa za revizijo ne zadošča. 8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.