Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženost.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka Z. T. d.d. N. m. je dolžna plačati tožniku M. F. znesek 7.410.109,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 910.109,60 SIT od 27.10.1993 dalje do plačila in od zneska 6.500.000,00 SIT od 10.10.1995 dalje do plačila ter mu povrniti 421.900,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.10.1995 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem nespremenjenem delu.

Tožena stranka mora tožniku plačati 40.565,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.7.1966 dalje v 15 dneh." V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka mora tožniku povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 34.425.00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.3.1998 dalje v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 3.760.109,60 SIT in sicer 910.109,60 SIT kot povračilo premoženjske škode, 1.000.000,00 SIT za pretrpljene telesne bolečine, 200.000,00 SIT za strah, 150.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti in 1.500.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino za telesne bolečine na 2.000.000,00 SIT, za strah na 500.000,00 SIT, za skaženost na 500.000,00 in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti na 3.000.000,00 SIT. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo. Upoštevalo je prvostopne ugotovitve o trajanju in intenzivnosti bolečin ter o številnih zelo hudih nevšečnostih med zdravljenjem. V zvezi z duševnimi bolečinami, ki jih trpi tožnik zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot posledice več hudih poškodb in operacij, je upoštevalo obseg tožnikove prikrajšanosti in njegovo mladost. Pri določitvi odškodnine za strah je upoštevalo okoliščine nesreče, ki so bile take, da je tožnik pretrpel strah na meji groze, ter dolgotrajen strah za izid zdravljenja. V zvezi z odškodnino za skaženost je upoštevalo več večjih brazgotin in tožnikovo mladost. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in vztraja pri celotnem zahtevka za nepremoženjsko škodo. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zviša odškodnino za telesne bolečine na 3.000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti na 6.000.000,00 SIT. Navaja, da pritožbeno sodišče ni dovolj upoštevalo ugotovljenih okoliščin v zvezi z zahtevkom za telesne in duševne bolečine in meni, da prisojena odškodnina ne dosega odškodnin, ki jih pozna sodna praksa. Pri tem opozarja še posebej na izgubo vranice in na dejstvo, da je tožnik mlad.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija je delno utemeljena in sicer za znesek 500.000,00 SIT za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ni pa utemeljena, kolikor tožeča stranka uveljavlja več.

V postopku na prvi in drugi stopnji je bilo ugotovljeno, da se je tožnik dne 7.8.1993 hudo poškodoval. Utrpel je udarnino trebuha z raztrganjem vranice, zlom reber s krvavitvijo v notranjost, zlom petih ledvenih vretenc in pomik petega ledvenega vretenca pred križnico. Poškodbe so bile smrtno nevarne in so terjale več operativnih posegov. Tožnik je prestal dolgotrajne intenzivne bolečine ter vrsto drugih težav in neprijetnosti. Vse to je izčrpno ugotovljeno na podlagi izvedeniškega mnenja prof. dr. V. S. Pretrpljene bolečine in nevšečnosti ter bodoče občasne bolečine opravičujejo tožnika do pravične denarne odškodnine. Pritožbeno sodišče je pravilno upoštevalo vse okoliščine, tako da prisojeni znesek 2.000.000,00 SIT predstavlja pravično denarno odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine po merilih iz čl. 200 in 203. zakona o obligacijskih razmerjih ( v nadaljnjem ZOR). Ta odškodnina upošteva tudi prakso sodišč v primerljivih primerih. Gre za sorazmerno visok znesek, ki pa ima podlago v ugotovitvah o izredno hudih in dolgotrajnih bolečinah ter drugih resnih nevšečnostih (anastezija, kateter, rentgen in drugo).

Pritožbeno sodišče je zvišalo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 3.000.000,00 SIT. S tem zvišanjem pa po presoji revizijskega sodišča ni dovolj upoštevano zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti iz raznih vzrokov.

Poškodba hrbtenice ima za posledico zmanjšano možnost za hojo in tek, zmanjšano gibljivost hrbtenice, nesposobnost za delo v predklonu in potrebo po večji previdnosti pri gibih v ledveni hrbtenici. Poleg tega je resno zmanjšana tožnikova življenjska aktivnost zaradi posledic odstranitve vranice. Zaradi vsega tega trpi tožnik duševne bolečine. Pri določitvi pravične denarne odškodnine na podlagi čl. 200 in 203 ZOR pa je posebno pomembna okoliščina, da je tožnika doletela nesreča, ko še ni dopolnil 20 let. Zato je revizijsko sodišče ugotovilo, da ustreza pravnemu standardu pravična denarna odškodnina po 200. in 203. čl. ZOR znesek 3.500.000,00 SIT in je za 500.000,00 SIT zvišalo prisojeno odškodnino iz tega naslova. V tem obsegu je podan uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Kolikor pa je bil s sodbo druge stopnje zavrnjen nadaljnji zahtevek za telesne in duševne bolečine, pa je bilo odločeno pravilno v skladu z določili čl. 200 in 203 ZOR.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi 1. odst. 395. čl. ZPP.

Sprememba sodbe druge stopnje ni vplivala na odmero pritožbenih in prvostopnih pravdnih stroškov. Stroški revizijskega postopka pa so odmerjeni od zneska 500.000,00 SIT, kolikor je tožeča stranka uspela z revizijo. Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 166.čl. in na 2. odst. 154. čl. ZPP.