Jedro

Organ za BPP je pravilno ocenil, da navedeni t.i. objektivni pogoj glede pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2012 ni izpolnjen, saj je bilo o tej pritožbi že odločeno s sklepom z dne 1. 10. 2012, s katerim je sodišče pritožbo zavrglo. Pravilno pa je presodil tudi, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep z dne 1. 10. 2012, iz razlogov, ker s pritožbo, ki jo je vložila sama, ob tem da ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne more uspeti oziroma niti pričakovati, da bi z njo lahko bila uspešna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 171/2012-9 z dne 31. 8. 2012 ter v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 171/2012-11 z dne 1. 10. 2012. V obrazložitvi navaja, da je v zvezi s tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženo 17. 10. 2012 (v dopolnitvi te prošnje je tožnica predložila prvo stran sklepa tega sodišča št. I U 171/2012-9 z dne 31. 8. 2012), iz U vpisnika tega sodišča ugotovil, da je tožnica zoper sklep tega sodišča št. I U 171/2012-9 z dne 31. 8. 2012 dne 27. 9. 2012 sama vložila pritožbo, ki je bila s sklepom št. I U 171/2012-11 z dne 1. 10. 2012 zavržena. Zoper ta sklep je 17. 10. 2012 vložila pritožbo ter podala predmetno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na te podatke je organ za BPP štel, da tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2012 ter zoper sklep z dne 1. 10. 2012. V nadaljevanju obrazložitve pojasnjuje, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kumulativno ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom, to pa so okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 31. 8. 2012, s katerim je sodišče ustavilo postopek, ker tožnica ni plačala sodne takse in plačila tudi ni bila oproščena, organ za BPP ugotavlja, da je bilo o pritožbi odločeno že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato tožnica nima izgleda za uspeh v smislu izboljšanja svojega pravnega položaja. Enako ugotovitev je sprejelo tudi glede pritožbe zoper sklep z dne 1. 10. 2012. V njem je sodišče tožnici pravilno pojasnilo, da lahko stranka vloži pritožbo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ali sama, če ima opravljen tak izpit. Tožnica pa je pritožbo vložila sama, v njej pa ni ne zatrjevala ne izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen. Glede na navedeno je organ za BPP njeno prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da sodišče v vsakem aktu navaja, da je brez pravniškega državnega izpita in so zaradi tega njene zahteve zavrnjene. Sodišče zavrača tudi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, čeprav vedno pojasni, da do nje ima pravico, ker je prejemnica denarne socialne pomoči. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in odločitev utemeljena s pravilnimi razlogi. Organ za BPP je tožnici pojasnil, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki jih določa ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti izpolnjeni obe vrsti pogojev. Zato tožnica zmotno meni, da je do dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičena že zato, ker je prejemnica denarne socialne pomoči (ta njena trditev pa je tudi sicer v nasprotju z obvestilom Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška z dne 19. 10. 2012, ki je v predloženem upravnem spisu). Organ za BPP je njeno prošnjo zavrnil, ker je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje drugega pogoja, določenega v 24. členu ZBPP. Po tej določbi se pri presoji o utemeljenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna (tudi), če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno ocenil, da navedeni t.i. objektivni pogoj glede pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2012 ni izpolnjen, saj je bilo o tej pritožbi že odločeno s sklepom z dne 1. 10. 2012, s katerim je sodišče pritožbo zavrglo. Pravilno pa je presodil tudi, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep z dne 1. 10. 2012, iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče v tem sklepu. Zakonska ureditev, da mora pritožbo vložiti oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, je jasna in ji upravnosodna praksa dosledno skledi. Če pritožba ni vložena po tako kvalificirani osebi, je mora sodišče zavzeči. Zato tožnica s pritožbo, ki jo je vložila sama, ob tem da ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne more uspeti oziroma niti pričakovati, da bi z njo lahko bila uspešna. Takšno stanje pa ne utemeljuje dodelitve brezplačne pravne pomoči, zato je po presoji sodišča organ za BPP njeno prošnjo utemeljeno zavrnil. Podlago za tako odločitev je imel v 24. členu ZBPP.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.