Jedro

Umik tožbe torej pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če toženec izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je deklaratorne narave. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato umika tožnik ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav tudi toženec še ni izjavil, da se z umikom strinja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je ustavilo postopek po umiku tožbe tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo 10. 11. 2017. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da zaradi neresničnega spornega tretjega odstavka s prve strani sklepa sodišča in neresničnih navedb v njem, preklicuje izjavo umika tožbe, dane na glavni obravnavi 10. 11. 2017. V času glavne obravnave je imel večdnevne močnejše zdravstvene težave, ki jih ima že več kot 15 let, to je išias z močnejšim glavobolom in je bil posledično na glavni obravnavi manj razsoden.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom postopek pravilno ustavilo.

5. Iz dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz zapisnika z glavne obravnave, je razvidno, da je tožnik na glavni obravnavi dne 10. 11. 2017 izjavil, da tožbo umika. Tožena stranka je izjavila, da se z umikom tožbe strinja. V posledici tega je prvostopenjsko sodišče z ugotovitvenim sklepom postopek ustavilo.

6. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določilih 188. člena ZPP. Tožeča stranka lahko tožbo umakne vse do konca glavne obravnave s tem, da brez privolitve tožene stranke do takrat, ko se ta spusti v obravnavanje glavne stvari, kasneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v umik privoli. V kolikor je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka.

7. Umik tožbe torej pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če toženec izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je deklaratorne narave. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato umika tožnik ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav tudi toženec še ni izjavil, da se z umikom strinja. Za tožnika umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče, izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje in pride v poštev le obnova postopka, če so za to razlogi (na primer, če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja).

8. Pritožbene navedbe o izrazitejših zdravstvenih težavah na odločitev zadeve ne vplivajo. Pritožnik pa v tej smeri niti ni predložil kakšnega dokaza.

9. Do sedaj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Zaradi tega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.