Jedro

Obveznost tožene stranke, da plača te stroške izhaja iz pogodbe ne pa iz spornih računov. Za nastanek obveznosti plačila spornih stroškov pa izdaja računa ni nikakršna predpostavka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določilih doslej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... z dne ... v 1. in 3. tč. izreka. Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Res na spornih računih piše, da tožeča stranka toženi zaračunava najemnino. Toda tožeča stranka je pojasnila, da vtožuje plačilo za stroške, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti tožene stranke, tožena stranka pa je na naroku za glavno obravnavo izjavila, da priznava terjatev v skladu s pogodbo z dne 6.11.1991, ki obveznost plačila teh stroškov za toženo stranko ustanavlja (17. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Obveznost tožene stranke, da plača te stroške izhaja iz pravkar omenjene pogodbe ne pa iz spornih računov. Za nastanek obveznosti plačila spornih stroškov pa izdaja računa ni nikakršna predpostavka. V gospodarskem sporu, ki teče po ugovoru proti sklepu o izvršbi, imajo računi zgolj pomen dokaza. Sami zase sporni računi res ne bi govorili v prid presoji o obstoju obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče. Toda, kot je že bilo obrazloženo, to ni pomembno, ker obstoj obveznosti plačila spornih stroškov ustanavlja pogodba z dne 6.11.1991 ne pa računi, ki kot enostranske listine izdajatelja nikoli ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika. Zato smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77 ni podana. Iz doslej razloženega pa sledi odgovor tudi na tisti del pritožbenih izvajanj, v katerih se tožena stranka sklicuje na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. ... z dne .... V tej zadevi ni predmet spora plačilo najemnine temveč stroškov po pogodbi z dne 6.11.1991, ki pa jo tožena stranka priznava. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (368. čl. v zvezi s 457. čl. ZPP/77).