Jedro

Upoštevajoč določbo 178. člena ZPIZ-2 je bil toženec dolžan odločati o ponovni tožnikovi zahtevi po vsebini in je zmotno razlogovanje sodišča, da bi moral toženec tožnikovo zahtevo na podlagi 129. člena ZUP zavreči. Toženec z izdajo citirane odločbe ni presegel svoje pristojnosti odločanja v upravnem postopku in ni posegel v pristojnost sodišča. Podlaga za postopek in posledično za izdajo odločbe, je bila nova zahteva tožnika in tudi novo dejansko stanje.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodna odločba spremeni tako, da se razveljavi III. točka izreka.

II.V preostalem se pritožba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu zavrne in potrdi izpodbijana sodna odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 5. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 12. 2022 in tožniku priznalo pravico do invalidnine za 60 % telesno okvaro (5. stopnja telesne okvare), nastalo dne 22. 5. 2023 kot posledico bolezni, ki se ji izplačuje v znesku 55,17 EUR od 29. 5. 2023 dalje z vsemi nadaljnjimi uskladitvami in da se odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 11. 2023 izreče za nično. Hkrati je odločilo, da nosi toženec v celoti stroške postopka.

5.2. Zoper sodno odločbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodno odločbo sodišča spremeni tako, da tožbeni zahtevek v zvezi z odpravo odločbe z dne 29. 5. 2023 in 9. 12. 2022 v celoti zavrne ter odpravi s sklepom izrečeno odločbo toženca z dne 22. 11. 2023 za nično oziroma pritožbi ugodi, razveljavi sodno odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Sodišče je v I. in II. točki izreka izpodbijane sodne odločbe presojalo pravico do invalidnine za telesno okvaro in odločilo, da se tožniku prizna pravica do invalidnine za skupno 60 % telesno okvaro, nastalo 22. 5. 2023 zaradi posledic bolezni. Odločilo je, da se tožniku invalidnina za skupno 60 % telesno okvaro izplačuje od 29. 5. 2023 v znesku 55,17 EUR na mesec z nadaljnjimi uskladitvami. Za razjasnitev dejanskega stanja je pridobilo izvedensko mnenje treh sodnih izvedencev medicinske stroke (vsi so ocenili telesno okvaro različno). Sodišče je sledilo tretjemu sodnemu izvedencu, specialistu splošne in družinske medicine. Ta je pri tožniku ugotovil tri telesne okvare, in sicer endoprotezo levega kolka in omejeno gibljivost levega kolka (tako kot je bilo ugotovljeno pri tožencu), dodatno pa je ugotovil še telesno okvaro zaradi omejene gibljivosti desnega kolka ter še povišanje 10 % za parni organ - kolki. Skupni odstotek telesnih okvar znaša 60 % od 22. 5. 2023 in ne 40 %, kot je bilo ugotovljeno z izpodbijanima odločbama toženca z dne 29. 5. 2023 in z dne 9. 12. 2022. Toženec ne soglaša z datumom nastanka skupne 60 % telesne okvare z dnem 22. 5. 2023 oziroma z datumom nastanka telesne okvare zaradi omejene gibljivosti desnega kolka s tem dnem. Odločitev toženca z odločbo dne 9. 12. 2022, da tožnik nima pravice do invalidnine za 30 % telesno okvaro, je temeljila na izvedenskem mnenju IK I. stopnje z dne 24. 11. 2022. Z izpodbijano dokončno odločbo toženca z dne 29. 5. 2023 je bilo v pritožbenem postopku odločeno, da se pritožba tožnika zavrne. Hkrati je bil spremenjen izrek odločbe toženca, da tožnik nima pravice do invalidnine za 40 % telesno okvaro, ki je nastala 22. 5. 2023 zaradi posledic bolezni. Invalidska komisija II. stopnje je 22. 5. 2023 na podlagi proučitve medicinske dokumentacije in na podlagi osebnega pregleda ugotovila, da je pri tožniku podana 30 % telesna okvara po poglavju VII B točka 1.d (stanje po artroplastiki levega kolka) od 1. 9. 2008 dalje in 30 % telesna okvara po poglavju VII B točka 1.c (omejena gibljivost levega kolčnega sklepa) od 22. 5. 2023 zaradi bolezni. Skupni odstotek telesnih okvar je 40 % (30 % + 10 %), skupno število telesnih okvar pa 2. Odstotek na spodnjih okončinah je 40 %. Pri IK II. stopnje je tožnik navajal, da stanja glede obrabe desnega kolka še ne želi uveljavljati, ker zaenkrat želi urediti le stanje z levim kolkom. Iz statusa je razvidno, da je IK II. stopnje ob osebnem pregledu ugotovila, da je gibljivost desnega kolka v vseh smereh mogoča, pri rotacijah pa omejena in boleča. Pri tožniku v času izpodbijanih odločb ni podana telesna okvara desnega kolka v višini 30 % (omejena gibljivost desnega kolka) z dnem 22. 5. 2023, saj za ugotovitev obstoja telesne okvare na desnem kolku do dokončnosti odločbe ne obstaja ustrezna medicinska dokumentacija. O neobstoju medicinske dokumentacije do izdaje izpodbijane dokončne odločbe je navajal tudi sodni izvedenec A. A. Iz zaključkov sodnega izvedenca izhaja, da nastanka telesne okvare na dan 22. 5. 2023 ne izkazuje nobena medicinska dokumentacija. Sodni izvedenec je izrecno navedel, da morebitnega RTG izvida desnega kolka, kjer bi bile morebitne spremembe slikovno kvalificirane, ni. Oceno je mogoče podati šele po ustrezni diagnostični obdelavi za objektivizacijo vzroka ter po izčrpanih možnostih zdravljenja. Medicinska dokumentacija mora sodnemu izvedencu nuditi podlago za oceno telesne okvare in objektivne dokaze o zdravstvenem stanju posameznika. Ob izostanku medicinske dokumentacije ter da tožnik telesne okvare zaradi desnega kolka ni uveljavljal ni mogoče priznati 30 % telesne okvare zaradi omejene gibljivosti desnega kolka in 10 % dodatka za parni organ že 22. 5. 2023. Zato je zmotno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Sklepanje izvedenca brez ustrezne dokumentacije in sklicevanje na opravljene meritve, ki jih je opravil drugoimenovani sodni izvedenec šele 3. 1. 2024, pa časovno presega tudi okvir sodne presoje zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 29. 5. 2023. Sodišče je odločalo o telesni okvari desnega kolka na podlagi dejstev, ki so nastala po izdaji dokončne odločbe toženca z dne 29. 5. 2023, zaradi česar je prišlo do kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 63. člena ZDSS-1. Obseg sodne presoje je bil določen z dokončno odločbo toženca z dne 29. 5. 2023 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 9. 12. 2022. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče poseglo v kasneje izdano pravnomočno odločbo toženca z dne 22. 11. 2023 in jo izreklo za nično, je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 63. člena ZDSS-1 in določbo 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP. Sodišče je nepravilno odločilo, da je podan ničnostni razlog iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, po kateri se izreče odločba za nično, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni bilo mogoče odločiti v upravnem postopku. Toženec je o ponovni tožnikovi zahtevi z dne 13. 6. 2023 glede priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro ponovno odločil z odločbo z dne 22. 11. 2023. V ponovni zahtevi z dne 13. 6. 2023 je tožnik uveljavljal telesni okvari zaradi brezzobe čeljusti in zaradi nepregibnosti komolcev in zapestij. Toženec je bil o tej zahtevi dolžan odločiti vsebinsko po določbi 178. člena ZPIZ-2 in v roku po določbi 179. člena ZPIZ-2. Ker ne gre za isto upravno zadevo, ni bilo razloga, da bi jo toženec po določbi 129. člena ZUP zavrgel, kot to navaja sodišče. Gre za oceno zdravstvenega stanja v drugem obdobju in o novih telesnih okvarah. Z odločbo z dne 22. 11. 2023 je toženec odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za skupno 40 % telesno okvaro, ki obstaja od 22. 5. 2023 zaradi posledic bolezni. Ta odločitev je temeljila na izvedenskem mnenju IK I. stopnje z dne 17. 11. 2023, po katerem pri zavarovancu ni mogoče ugotoviti telesne okvare zaradi brezzobe čeljusti in zaradi nepregibnosti komolcev in zapestij, obstaja pa že ugotovljena 40 % telesna okvara na spodnjih okončinah, kot je bila ugotovljena v prejšnjem postopku. Odločba je postala pravnomočna 9. 12. 2023, saj zoper njo tožnik ni vložil pritožbe. Toženec je odločal o ponovni tožnikovi zahtevi na podlagi drugačnega dejanskega stanja kot v prejšnjem postopku in je bil dolžan odločiti po vsebini. Zato odločba z dne 22. 11. 2023 ni bila izdana v zadevi iz sodne pristojnosti. Bistveno za odločitev je, da zoper navedeno odločbo z dne 22. 11. 2023 ni bila vložena pritožba niti tožba, zato je postala odločba pravnomočna 9. 12. 2023. Sodišče je sicer glede na določbo 76. člena ZDSS-1 res dolžno paziti na ničnost upravnega akta ves čas postopka, vendar je ob tem spregledalo določbo 3. odstavka 280. člena ZUP, da odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. To pomeni, da je določbo 76. člena ZDSS-1 potrebno uporabljati z upoštevanjem določbe 3. odstavka 280. člena ZUP in 63. člena ZDSS-1. V socialnem sporu se ničnost upravnega akta presoja bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo stranke le zoper dokončni upravni akt, zoper katerega je bila pravočasno vložena tožba. V konkretnem primeru tožnik ne uveljavlja ničnosti zoper upravni akt toženca z dne 22. 11. 2023, niti navedeni upravni akt ni predmet tega postopka. Zato se tudi ničnost ne more ugotavljati, še manj pa, da jo arbitrarno in samovoljno ugotavlja sodišče samo, ne da bi bil sprožen sodni postopek. Sodišče je zmotno presojalo, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP in izreklo odločbo z dne 22. 11. 2023 za nično. S tem je storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z navedenimi določbami 63. člena ZDSS-1 in 279. in 280. členom ZUP.

6.Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče ni imelo podlage za priznanje skupne 60 % telesne okvare z 22. 5. 2023 oziroma za zaključek obstoja omejene gibljivosti desnega kolka istega dne.

7.Ob sicer pravilni predpostavki, da mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 76. člena ZDSS-1 po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na ničnost, je zmotno nadaljnje razlogovanje sodišča, da je toženec v času, ko je zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe o priznanju invalidnine za telesno okvaro z dne 29. 5. 2023 še tekel sodni postopek, ponovno odločil o isti upravni zadevi. Napačen je dokazni zaključek, da je toženec vodil postopek v zadevi iz sodne pristojnosti, zaradi česar je na podlagi 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP odločbo z dne 22. 11. 2023 zmotno izreklo za nično. Toženec z izdajo citirane odločbe ni presegel svoje pristojnosti odločanja v upravnem postopku in ni posegel v pristojnost sodišča. Podlaga za postopek in posledično za izdajo odločbe, je bila nova zahteva tožnika z dne 13. 6. 2023 in tudi novo dejansko stanje. Pravilna je sicer ugotovitev sodišča, da mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, vendar je pri tem spregledalo procesno predpostavko iz 2. odstavka 63. člena ZDSS-1, da se mora v socialnem sporu ničnost upravnega akta presojati bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo stranke, vendar le zoper dokončni upravni akt, zoper katerega je bila pravočasno vložena tožba. V konkretnem primeru tožnik ni uveljavljal ničnosti upravnega akta toženca z dne 22. 11. 2023, niti ni ta upravni akt predmet presoje tega postopka. Zato se tudi ničnost ne more ugotavljati, še manj pa, da jo arbitrarno in samovoljno ugotavlja sodišče samo, ne da bi bil sprožen sodni postopek. Sodišče je zmotno presojalo, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP in izreklo odločbo z dne 22. 11. 2023 za nično. S tem je storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi 2 odstavkom 63. člena ZDSS-1 ter 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP.

8.Sodni izvedenec je argumentirano in prepričljivo pojasnil, da čeprav je ortoped v bolnišnici B. ocenil gibljivost desnega kolka kot primerno in ni podan opis morebitnega RTG izvida desnega kolka, je prišlo zaradi nesporne okvare levega kolka in šepanja, posledično do večjega obremenjevanje desne noge. Povsem utemeljeno je pričakovanje bolečin in sprememb tudi na simetričnem sklepu. Sodni izvedenec je opozoril na opis v statusu pregleda pred IK II. stopnjo 22. 5. 2023, da je gibljivost desnega kolka v vseh smereh možna, pri rotacijah pa omejena in boleča. Slednje po oceni sodnega izvedenca nedvomno izkazuje prisotnost okvare z dokumentirano bolečino ob rotacijah. Svojo ugotovitev je sodni izvedenec ob zaslišanju dodatno podkrepil še s sklicevanjem na izvedensko prakso toženca pri ocenjevanju telesne okvare velikih sklepov, saj je RTG diagnostika eksplicitno zahtevana le za dve bolezni, ki pa pri tožniku nista podani. Pri tožniku je podana asimetrija hoje, ker se z endoprotezo praktično nikoli ne zadene enaka višina, zato se pri hoji začne obrabljati tudi nasproten sklep, česar po izvedenski praksi ni potrebno dokazovati. Funkcionalnost (omejeno gibljivost) desnega kolka je izmeril že sodni izvedenec C. C. in potrdil tretjeimenovani sodni izvedenec A. A., ki je dodatno testiral pasivno gibljivost do bolečine. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 13. točki, da pri tožniku poleg endoproteze levega kolka in omejene gibljivosti levega kolka kljub izostanku RTG izvida obstoji omejena gibljivost desnega kolka.

8.Sodni izvedenec je argumentirano in prepričljivo pojasnil, da čeprav je ortoped v bolnišnici B. ocenil gibljivost desnega kolka kot primerno in ni podan opis morebitnega RTG izvida desnega kolka, je prišlo zaradi nesporne okvare levega kolka in šepanja, posledično do večjega obremenjevanje desne noge. Povsem utemeljeno je pričakovanje bolečin in sprememb tudi na simetričnem sklepu. Sodni izvedenec je opozoril na opis v statusu pregleda pred IK II. stopnjo 22. 5. 2023, da je gibljivost desnega kolka v vseh smereh možna, pri rotacijah pa omejena in boleča. Slednje po oceni sodnega izvedenca nedvomno izkazuje prisotnost okvare z dokumentirano bolečino ob rotacijah. Svojo ugotovitev je sodni izvedenec ob zaslišanju dodatno podkrepil še s sklicevanjem na izvedensko prakso toženca pri ocenjevanju telesne okvare velikih sklepov, saj je RTG diagnostika eksplicitno zahtevana le za dve bolezni, ki pa pri tožniku nista podani. Pri tožniku je podana asimetrija hoje, ker se z endoprotezo praktično nikoli ne zadene enaka višina, zato se pri hoji začne obrabljati tudi nasproten sklep, česar po izvedenski praksi ni potrebno dokazovati. Funkcionalnost (omejeno gibljivost) desnega kolka je izmeril že sodni izvedenec C. C. in potrdil tretjeimenovani sodni izvedenec A. A., ki je dodatno testiral pasivno gibljivost do bolečine. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 13. točki, da pri tožniku poleg endoproteze levega kolka in omejene gibljivosti levega kolka kljub izostanku RTG izvida obstoji omejena gibljivost desnega kolka.

9.Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča o datumu nastanka telesne okvare desnega kolka, zato je neutemeljen pritožbeni očitek o nezadostni in potrebni diagnostični obdelavi za objektivizacijo vzroka ter o možnostih zdravljenja. Izvedenec je imel za oceno telesne okvare podlago tako v medicinski dokumentaciji, ki mu je nudila tudi objektivizirane dokaze o zdravstvenem stanju in slednje pravilno umestil v ustrezen kontekst obravnave.

9.Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča o datumu nastanka telesne okvare desnega kolka, zato je neutemeljen pritožbeni očitek o nezadostni in potrebni diagnostični obdelavi za objektivizacijo vzroka ter o možnostih zdravljenja. Izvedenec je imel za oceno telesne okvare podlago tako v medicinski dokumentaciji, ki mu je nudila tudi objektivizirane dokaze o zdravstvenem stanju in slednje pravilno umestil v ustrezen kontekst obravnave.

10.Upoštevajoč predhodno obrazloženo, je pritožbeno sodišče pritožbi toženca delno ugodilo tako, da je sodno odločbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka (sklep) razveljavilo (1. odstavek 351. člena ZPP). Glede odločitve sodišča prve stopnje v I., II. in IV. točki izreka niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v I., II. in IV. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Upoštevajoč predhodno obrazloženo, je pritožbeno sodišče pritožbi toženca delno ugodilo tako, da je sodno odločbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka (sklep) razveljavilo (1. odstavek 351. člena ZPP). Glede odločitve sodišča prve stopnje v I., II. in IV. točki izreka niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v I., II. in IV. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

1Ki se je zaključil z dokončno odločbo 29. 5. 2023 v zvezi z 9. 12. 2022, ki sta bili izpodbijani v tem socialnem sporu.

1Ki se je zaključil z dokončno odločbo 29. 5. 2023 v zvezi z 9. 12. 2022, ki sta bili izpodbijani v tem socialnem sporu.

2Vse formalno pravnomočne odločbe ne postanejo vedno tudi materialno pravnomočne (formalno pravnomočna odločba je tista, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen-iz katere ne izhajajo za stranko nobene (nove) pravice in obveznosti).

2Vse formalno pravnomočne odločbe ne postanejo vedno tudi materialno pravnomočne (formalno pravnomočna odločba je tista, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen-iz katere ne izhajajo za stranko nobene (nove) pravice in obveznosti).

3Po 1. točki 1. odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče med drugim tudi odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti.

3Po 1. točki 1. odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče med drugim tudi odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti.

430 % telesna okvara (stanje po artroplastiki levega kolka se poveča za 10 % zaradi 30 % omejene gibljivosti desnega kolka) in za 10 % zaradi telesne okvare na parnem organu-kolki (veliki sklepi spodnjih udov).

430 % telesna okvara (stanje po artroplastiki levega kolka se poveča za 10 % zaradi 30 % omejene gibljivosti desnega kolka) in za 10 % zaradi telesne okvare na parnem organu-kolki (veliki sklepi spodnjih udov).

5S tem, ko toženec ni pravilno ugotovil stanja desnega kolka gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ki je lahko podlaga za ponovno presojo dejanskega stanja, ugotovljenega v odločbi z dne 22. 11. 2023 ali po določbah za obnovo po ZUP oziroma 183. člena ZPIZ-2.

5S tem, ko toženec ni pravilno ugotovil stanja desnega kolka gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ki je lahko podlaga za ponovno presojo dejanskega stanja, ugotovljenega v odločbi z dne 22. 11. 2023 ali po določbah za obnovo po ZUP oziroma 183. člena ZPIZ-2.